Petek, 8. 6. 2018, 20.11
5 let, 10 mesecev
Azijci videli Slovenijo kot prostor za razvoj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,51
Veliko kolesarjev, ki so bili in so uspešni, je šlo skozi roke Marka Polanca. Svojemu trenerskemu delu je predan vseskozi. V tem letu se je ekipa Kolesarskega društva Rog nekoliko spremenila. Prišel je tajvanski opremljevalec koles Gusto, ki ima osrednji cilj na kitajskem trgu. Zato so v klub prišli tudi kolesarski posebneži, s katerimi je treba delati na nekoliko drugačen način. Ima pa v svojem moštvu nadarjenega Slovenca Tadeja Pogačarja, ki ima po njegovem mnenju pred seboj lepo mednarodno kolesarsko pot.
V tej sezoni je vaša ekipa v drugačnih barvah, kot smo jih bili vajeni.
Zame je enako. Delo je enako. Kolesarje poskušam pripraviti, motivirati, da so na čim višji ravni. Delo je isto, le da so drugi sponzorji.
Ste že imeli toliko tujcev?
Ne, prvič imamo takšno strukturo. Imel sem kdaj kakšnega Hrvata in dva Italijana.
Kako je delati s kolesarskimi eksoti?
Veliko je prilagajanja, več potrpljenja. Ko je skupinski trening, se moramo prilagoditi. Zlasti, ko se kolesari na polno. Takrat jim ne morejo slediti. Ob drugačnih treningih pa jih nekoliko počakamo in potem izpeljemo normalen trening.
So nameščeni tukaj?
Sicer so, a se nekateri junija vračajo domov, ker jim potečejo vizumi. Verjetno se nato vrnejo.
Kakšne ambicije imajo azijski vlagatelji?
Pri njih doma bi radi dvignili kolesarstvo. Zato se je zgodila ta zgodba. Ta sponzor, ki je opremljevalec koles, je imel željo, da vključi tudi njihove kolesarje. Zato sta prišla Tajvanca in Japonec. Ambicije imajo velike. Ali so prave in jih bodo nadgrajevali, bomo videli. Ambicije so, delo pa je v naših rokah.
V Sloveniji je kolesarstvo bistveno bolj ukoreninjeno v naše kosti kot v Aziji?
Zagotovo. Kar zadeva delo in strokovnost, se z nami ne morejo primerjati. Imamo pravo šolo, rezultate generacij. Morda so tudi iz tega vidika videli majhno Slovenijo kot dobro za tovrsten projekt.
Ali je zgodba zastavljena dolgoročno?
Za zdaj je. Pogodbe še niso podpisane, vendar naj bi nadaljevali
Koliko se cilji ekipe spremenijo, ker je konkurenčnost nekoliko slabša?
Zame je drugače, ker moram gledati dve ekipi. Tiste najboljše in tiste manj. Zato prilagajamo dirke. V Cremono na ravninsko dirko sem na primer peljal slabše kolesarje v kombinaciji z nekaterimi našimi. Ne morem pa jih peljati na dirko Po Sloveniji, ker ji niso dorasli.
Kako boste sestavili ekipo za dirko Po Sloveniji?
Japonca in Tajvanca ne bo. Prilagoditi se bomo morali.
Želja Tajvancev, da bi se kazali na Eurosportu, ni?
Želja je, realnost je druga. Morda bi prvo etapo še lahko kolesarili, potem ne.
Kdaj so sploh začeli kolesariti?
Japonec trenira približno tri leta, Tajvanca že približno šest let, Avstralca sta do 23 let kolesarila v reprezentanci.
Kakšen potencial ima Slovenec Tadej Pogačar, ki je v vaši ekipi?
Super potencial. V vseh pogledih je dober. Bolj je za klanec. V tem segmentu je boljši kot v šprintu. Tudi v kronometru je soliden. Zame je kolesar prihodnosti. Že zdaj je vrhunski. Ko bo dobil še nekaj zrelosti, bo vrhunski.
Veliko kolesarjev je že šlo skozi vaše roke in so si ustvarili uspešne kariere. Kako ste zadovoljni z vašim delom?
Z vsakim, ki gre, sem zadovoljen. To je del mene, kluba, drugih trenerjev, ki so z njimi delali v mlajših kategorijah. Ko si starejši, zadovoljstvo bledi. Sistem bi moral biti zamišljen drugače. Nagrajevati bi morali trenerje in klube, ko se zgodi prestop. To je največja težava nas trenerjev in klubov, saj na koncu nimamo nič. Tako bi lažje preživeli. Veliko energije in dela gre. Veliko se vlaga v kolesarje. Potem se vprašaš, do kdaj še. Nisem več mlad. Energičnosti zmanjka. Ampak se borimo.
