Železarji v Tivoliju do zaključnega ploščka za deseto zvezdico

Olimpija še drugič v finalni seriji državnega prvenstva, v kateri se moštvi merita na tri zmage, ni izkoristila domačega terena. Več kot očitno se Jeseničani v dvorani Tivoli počutijo zelo domače, po uvodni finalni zmagi s 3:1 so še drugič zavzeli ljubljanski hokejski hram.

Železarji, spet jim je lahko pomagal napadalec David Sefič, so, tako kot na prvi tekmi v slovenski prestolnici, začeli odločneje od zmajev, ki jih je že v uvodni minuti rešila vratnica, nato pa še nekajkrat vratar Miika Wiikman. Finec v ljubljanskih vratih je napade Jeseničanov – teh je bilo občutno več kot domačih – uspešno odbijal vse do 12. minute, ko ga je po podaji Aleša Remarja z backhand strelom z bližine premagal Sašo Rajsar. Gostom se je kaj kmalu po vodstvu ponudila priložnost, da dobrih 100 zvestih navijačev razveselijo s še enim zadetkom, a prednosti dveh igralcev več, ki so jo imeli kar minuto in 45 sekund, niso izkoristili. Olimpija je, ko so se moči na ledu izenačile, še najnevarneje zapretila iz protinapada, v katerega sta zdrvela Matej Hočevar in Tadej Snoj, vendar brez uspeha. So bili pa na drugi strani v 19. minuti še drugič uspešni Gorenjci. Po napaki v domači obrambi je plošček za hrbet Wiikmana poslal Aleš Remar. Tik pred prvim odmorom so imeli gostje nekaj sreče, strel Matica Podlipnika je zadel okvir vrat, a so se na počitek zasluženo odpravili z dvema zadetkoma prednosti.

Mirovanje mrež

Ljubljančani, v drugem delu so pokazali agresivnejši obraz, so imeli v tej tretjini dvakrat igralca več. Prvič v 27. minuti, ko v power-playu niso prikazali pretirane domišljije, drugič pa v 36. minuti, ko so nekajkrat le zaposlili jeseniškega vratarja Aleksisa Ahlqvista, a ob koncu številčne prednosti skoraj prejeli zadetek z igralcem manj. V protinapad jim je pobegnil Nik Lahajnar, vendar je bila ljubljanska hobotnica na mestu.

Je bil pa v zadnji minuti druge tretjine na preizkusu spet gostujoči vratar, najlepšo priložnost, da bi igralce na drugi odmor popeljal z rezultatom 1:2, je imel Žiga Pešut, ki je neuspešno poskušal z bližine.

Zanoški zmajem vrnil upanje, Jeseničani do zaključnega ploščka

Zaostanek Olimpije je napovedoval silovit napad zmajev v zadnji tretjini. In po 48 sekundah so zeleno-beli dobili to, kar so iskali že vso tekmo. Tom Zanoški ‒ zadel je na vseh treh tekmah – je bil tisti mož, ki je kot prvi in na koncu tudi edini na kolena spravil Ahlqvista in z zadetkom Ljubljančanom vrnil upanje na izenačenje. Tega je imel v 51. minuti na palici Anže Ropret, a je zgrešil prazen gol. Olimpija je še naprej napadala in imela več od igre, vse do 57. minute, ko je Miha Brus izkoristil napako v napadu Matica Podlipnika in pobegnil proti ljubljanskemu golu ter zvišal na 3:1. Sledile so burne zadnje minute, zmaji so bili vse bolj nervozni, na kazensko klop sta morala tako sočasno dva Ljubljančana, domači strateg pa je moral poseči še po vratarski menjavi – Wiikmana, ki naj bi se poškodoval, je zamenjal Tomaž Trelc –. Aleš Remar je tri sekunde pred koncem, tudi "s pomočjo domače obrambe", postavil končnih 4:1.

Moštvi se bosta znova srečali v sredo, ko bo v Podmežakli – tekma se bo začela ob 19.30 – zagotovo še kako vroče. Jeseničani bi namreč z zmago še desetič v samostojni Sloveniji postali državni prvaki. V tej seriji domača dvorana še ni bila prednost. Bo v sredo drugače?