VIDEO: "Neverjetno, odigrali smo dve tekmi v eni noči. Čas je za počitek."

Po peti najdaljši finalni tekmi v zgodovini je bilo veselje privržencev hokejistov iz vetrovnega mesta nepopisno. Tudi garderobo Chicaga je po srditem obračunu prevevalo veselje, a obrazi zmagovalcev so na novinarski konferenci razkrivali, kako fizično in psihično naporna tekma je to bila. Jonathan Toews je vidno utrujen odgovarjal na novinarska vprašanja: "Težko je strniti misli po tako naporni tekmi. Nismo bili najbolj zadovoljni z našim začetkom, saj smo potrebovali preveč časa, da smo se ogreli, a nato nam je igra bolje stekla. Vedeti moramo, da je bil naš vratar spet odličen. Ubranil je nekaj nevarnih strelov in nas kar nekajkrat rešil. Tudi sami smo si priigrali priložnosti, s katerimi bi tekmo lahko končali že prej, a nam jih ni uspelo izkoristiti. Obe ekipi sta dali vse od sebe in poskušali preživeti." In kakšni so bili občutki, ko se je tekma zavlekla v prvi, pa v drugi in nato še v tretji podaljšek? "Bilo je težko, saj smo odigrali skoraj dve tekmi v eni noči. Vsakič, ko smo šli utrujeni na led, smo hoteli pozabiti na utrujenost in poskušali v mislih imeti le to, da bo morda ravno naša menjava dosegla zmagoviti zadetek. In to nas je gnalo. Na koncu je Andrew (Shaw, op. a.), ki se je celotno tekmo resnično boril, poskrbel za naše veselje. Zdaj je čas za počitek," je o občutkih še spregovoril kapetan, ki opozarja, da bodo v naslednje tekme morali kreniti bolj agresivno.

Zmagoviti zadetek, pri katerem je varovancem Joela Quennevilla pomagala tudi boginja Fortuna, je prišel v 113. minuti. Po strelu Michala Rozsivala z modre črte je pred golom palico podstavil Dave Bolland, plošček pa se je od noge Andrewa Shawa odbil za hrbet Tuukke Raska, proti kateremu so hokejisti Chicaga v 113. minutah sprožili 63 strelov, 59 jih je ubranil. "Prevevajo nas močna čustva, a jih je težko opisati. Vsekakor sem po zadetku občutil veliko olajšanje. Že to, da igraš v finalu, je nekaj nepopisnega, nekaj, o čemer sem sanjal kot otrok. A za zmago nisem zaslužen le jaz, saj so vsi fantje opravili odlično delo, vse štiri peterke so bile dobre, Corey pa je spet skrbel za odlične obrambe v golu," je po hokejskem maratonu razlagal mož odločitve Shaw, ki je ob novinarjevem vprašanju, kaj se je pravzaprav dogajalo pred golom ob zmagovitem zadetku, priznal: "Bila je sreča (smeh). Rozsival je dobro streljal z razdalje, Bolland odlično podstavil palico, mene pa je plošček zadel v nogo in končal v mreži. Na koncu mislim, da nihče ni razmišljal o tem, kako smo dosegli zadetek, ampak le o tem, da je hvala bogu konec tekme."

V enem taboru veselje, v drugem razočaranje. Strateg Bostona Claude Julien: "Nihče si ne želi izgubiti tekme v tretjem podaljšku. To je bil res pravi boj, na katerem smo imeli kar nekaj lepih priložnosti, ki jih žal nismo znali uresničiti. V takih trenutkih veš, da utrujenost naredi svoje in da bo prišel zadetek. Žal jo je Chicago tokrat odnesel bolje. Nekaj stvari bo pred naslednjo tekmo treba popraviti, a na splošno sem z igro, čeprav nam ni prinesla ugodnega rezultata, zadovoljen."

Zdaj je za oba tabora na vrsti počitek, druga tekma finala pa bo na sporedu v noči na nedeljo, ko bo spet oživel chicaški United Center.