Olimpija ni našla rešitve za borbene in željne železarje. Jo je vodstvo za upnike?

Zmaji so pred vstopom v prvi finalni dvoboj 24. državnega prvenstva v samostojni Sloveniji v rokah držali vlogo papirnatega favorita, a železarji so opozarjali, da nimajo česa izgubiti in da bodo v Tivoliju nastopili izjemno motivirani. Obljubo so držali in obračun odprli na zase najboljši mogoč način.

52 sekund za ljubljanski šok in jeseniško veselje

Že v 52. sekundi je domače navijače – po dolgem času se je zbralo večje število ljubiteljev hokeja, ki so jih zmaji med EBEL-ligaškimi tekmami močno pogrešali, med drugim so Tivoli prvič obiskali tudi Green Dragonsi – šokiral Marjan Manreda, ki je ustrelil z leve strani z vrha krogov in vratarja Miiko Wiikmana premagal s strelom pod prečko.

S hitrim vodstvom so si železarji, ki jih je s tribun glasno in zvesto spodbujalo dobrih 100 jeseniških navijačev, okrepili samozavest, še naprej so napadali in bili bolj nevarni od zeleno-belih, ki se jim je v peti minuti ponudila številčna premoč, a je niso znali izkoristiti. Kot tudi ne drugih dveh power-playev v prvih 20 minutah tekme. Med zadnjim je bilo vroče celo pred golom Wiikmana, pred katerim se je kljub igralcu manj sam znašel Aleš Remar, a je Finec v domačih vratih zadržal plošček. Olimpija se je ob koncu tretjine le nekoliko bolj zbrala in nekajkrat zaposlila čuvaja gorenjske mreže Aleksisa Ahlqvista, ki pa se ni dal premagati in se je na prvi odmor s soigralci podal z zasluženim vodstvom.

Nov zadetek in še več samozavesti

Začetek druge tretjine je prinesel nov šok za domače in veselje za goste. Kapetan Aleš Mušič je po 20 sekundah sedenja na kazenski klopi lahko pridrsal nazaj na led. Gostje so namreč kaj hitro izkoristili prvo številčno priložnost, plošček pa je za hrbet Wiikmana v 22. minuti z bližine poslal Sašo Rajsar. Sledile so energične minute in silovit tempo, v katerih so bojeviti Jeseničani igrali zbrano in pametno, da so Olimpiji, ki je iz rok spustila nova dva power-playa, preprečevali znižanje izida. Sredi obračuna so se gledalci prijemali za glave, saj sta "pela" okvira vrat na obeh straneh. Še bolj pa so bili v zadnji minuti v skrbeh domači privrženci, Jeseničani so imeli namreč 45 sekund dva igralca več, a prednosti do drugega odmora – blizu zadetka je bil Aleš Remar – niso zvišali.

Olimpija iskala, a ni našla

Olimpiji v zadnjem delu ni preostalo drugega, kot da napade na vso moč in poskuša preobrniti tekmo. Napadala je, stisnila rdeče pred njihov gol, a preobrat ji ni uspel. Ahlqvist je vse do 57. minute dobro odbijal grožnje Ljubljančanov (še najbolj nevarno je poskušal Anže Ropret), tri minute pred koncem rednega dela ga je sicer uspelo prelisičiti Tomu Zanoškemu, ki je gostiteljem vrnil nekaj upanja. Ti so podaljšek poskušali izsiliti še brez vratarja, vendar so Jeseničani zdržali napade in ob koncu prek Mihe Pesjaka uspeli zadeti še prazen gol.

Varovanci Nika Zupančiča, ki se domov vračajo z veliko zmago v žepu, bodo v soboto gostili drugo tekmo finalne serije, v kateri igrajo na tri zmage.