Matjaž Rakovec: Želja je, da do konca meseca imenujemo selektorja

Še preden je nad po številu obiskovalcev rekordno svetovno prvenstvo padel zastor, smo se v Pragi, prizorišču, ki je gostilo izločilne boje, sestali s predsednikom Hokejske zveze Slovenije Matjažem Rakovcem. V češki prestolnici je za Sportal strnil misli o dogajanju v zadnjih dveh tednih, o nalogah, ki ga čakajo že v prihodnjih dneh in tednih. Čim hitreje, najbolje do konca meseca, je treba zapolniti selektorsko mesto. To je postalo prazno, potem ko se je Matjaž Kopitar odločil, da ima dovolj zunanjih pritiskov in da je čas za odhod. Kot pravi prvi mož krovne hokejske organizacije, je sam pritiskov že vajen in jim ne bo podlegel, ga pa žalosti, da so po njegovem mnenju vplivali na slovenske hokejiste.

Matjaž, prvenstvo se za Slovenijo ni končalo po željah. Ko se ozrete nazaj na prvih deset majskih dni, kakšne misli vas prešinejo, kakšna je vaša ocena? Z rezultatom vsekakor ne moremo biti zadovoljni, imeli smo cilje, ki jih nismo uresničili. Po drugi strani pa lahko rečem, da sem zelo zadovoljen, da je ekipa zdržala tudi ta pritisk, tudi to razočaranje. Da so fantje kljub temu še vedno zelo homogeni, da so pripravljeni igrati za slovensko reprezentanco. In to se mi zdi ključnega pomena za naprej. Verjetno bi marsikatera ekipa, ki je šla s precejšnjimi ambicijami na to svetovno prvenstvo in dosegla najslabši mogoč rezultat, izgubila to homogenost. Hitro bi nastala kakšna trenja.

Reprezentanca je torej kljub vsem porazom držala skupaj … Da, ravno s tem sem bil najbolj zadovoljen. Tako med vodstvom kot igralci kot celotno tehnično spremljavo nikdar in nikoli niso nastala trenja. Atmosfera v ekipi je bila, ne glede na rezultat, še vedno odlična. In to je bistveno. Še vedno so klapa. V mnogo reprezentancah so se kdaj dogajali obtoževanje, prepiri, tukaj pa tega ni bilo. In kar je najpomembneje, je to, da je Matjaž (Kopitar, op. a.) do konca obdržal avtoriteto, ki jo ima še zdaj, in da ga vsi igralci spoštujejo.

Pa vendar, stvari se lahko s slovesom Matjaža Kopitarja med fanti spremenijo. Vas je presenetil z odhodom? Po eni strani sem bil presenečen, po drugi strani pa, če zdaj pogledam nazaj, je bila to logična posledica, čeprav takšna odločitev ni ustrezala nikomur. Jaz izpada nisem jemal tako tragično, da bi Kopitar moral odstopiti, in tudi rezultat tukaj ni igral glavne vloge. Mislim, da so Matjaža zelo prizadela obrobna dogajanja v Ostravi. Kar nekaj nevoščljivcev je bilo, ki so Sloveniji nekako ploskali ob tem, ko smo dosegli slabe rezultate. Tu je bil seveda tudi pritisk, ki ga imaš zaradi rezultatov, ki jih ni, in ko moraš kljub vsem porazom ekipo pripraviti kar se da najbolje. Vse to in obrobna dogajanja so vplivala na končno odločitev.

Kako na vas osebno vplivajo ti t. i. zunanji pritiski, zlivanje gnojnice, če uporabimo besede Matjaža Kopitarja? Mene to nič ne prizadene (smeh). Je pa zanimivo, kako ljudje včasih razmišljajo. Da smo bili Slovenci še tukaj v Ostravi na dveh bregovih, to je res hudo. In to se mi zdi, da je tudi igralce prizadelo. Že odkar sem prevzel vodenje zveze, imajo nekateri neprestano željo po tem, da me zamenjajo, ker delamo dobro, transparentno, v dobro hokeja.

Govorite o Ernestu Aljančiču? Tako ja. Saj ni skrivnost, da imamo zaradi dogajanja v zvezi, preden sem prišel, kar nekaj kazenskih ovadb, na sodišču imamo primere, ker želimo denar, ki je bil nezakonito vzet HZS, pripeljati nazaj … Drugo leto so volitve v IIHF Council in verjetno bo predsedstvo zavzelo isto držo kot pred štirimi leti, in sicer, da takšnega človeka, ki ni pripravljen na kompromis, ne moremo imenovati kot slovenskega kandidata za najvišji organ Mednarodne hokejske zveze.

Rekli ste, da je naslajanje nekaterih nad slovenskimi neuspehi prizadelo fante. Kako so informacije, da jim nekdo privošči neuspeh, prišle do njih? Nekateri igralci, ki so bili na tribuni, so videli določen izraz veselja, ko so Danci premagali Norvežane oziroma ko so naši izgubili z Američani. To je slovenska realnost, žal. Vem, da morda ne delamo vsega prav, da naredimo tudi kakšno napako, a jo poskušamo odpraviti. Stanje še vedno ni tako slabo, kot se prikazuje v določenih medijih.

Vrniva se k odstopu selektorja. Ste po odhodu že govorili z njim? Glede na to, da smo po zadnji tekmi vsi odšli domov, jaz pa sem se takoj naslednji dan vrnil v Prago, sva govorila le prek telefona. V ponedeljek se slišiva, se usedeva in pogovoriva. Zdi se mi korektno, da se pogovorimo. Ker sva pet let korektno sodelovala, je nesmiselno, da gremo narazen v nekem afektu, v katerem je človek po tekmi, ampak da se usedemo kot ljudje, si pogledamo v oči in vidimo, ali obstaja kakšna možnost, da bi pomagal slovenskem hokeju. Mislim, da je res velik strokovnjak in da tako na reprezentančni kot klubski ravni lahko zelo pomaga.

Morda tudi kot strokovni sodelavec? Vsekakor. Moram priznati, da sva imela z Dejanom (Kontrecem, op. a.) med vrnitvijo na Češko kar precej časa za razmišljanje. Razdelanih imava kar nekaj možnosti. Moja zahteva oziroma želja je, da do konca meseca imenujemo selektorja, da se imenuje nov štab, seveda če se s Kopitarjem karkoli drugače ne dogovorimo. In da se potem začnejo "priprave". Da se selektor dobi z reprezentanti, da se usedemo, razložimo cilje za prihodnje leto in potem pripravimo ekipo. Najprej za vrnitev v skupino A, potem pa še za kvalifikacije za olimpijske igre.

Ste lahko bolj konkretni z imeni? O imenih še ne bi govoril.

Pogledujete v tujino? Ne. Govorimo izključno in samo o slovenskem selektorju. Mislim, da imamo kar nekaj kandidatov, ki bi to lahko bili. Glede na finančno stanje, ki ga imamo na HZS, je to osnova. Če tu ne bomo našli kompromisa, potem tujina ostaja odprta. A nabor mogočih slovenskih selektorjev je narejen, mislim, da se bo že konec tedna sestal strokovni svet, tako da bo zadeva hitro stekla. Najti moramo nekoga, ki mu bodo igralci popolnoma zaupali, kot so Matjažu, ko so bili povezani kot ena velika družina. Zelo močne vezi so bile, drug drugega so spoštovali … Pri tem računamo tudi na to, da bi nam ob strani pomagal tuji strokovnjak, tako kot nam je včasih pomagal Kari Savolainen.

Torej Kari Savolainen, ki dobro pozna reprezentanco, ni mogoča izbira? Ne. Na začetku sem sicer to predlagal, a ima Kari zdaj tako pomembno funkcijo v finski reprezentanci (vodja reprezentance, op. a.), da to ne bo šlo.

Vas je strah, da novi selektor ne bi mogel "združiti igralcev v družino", kot jih je Matjaž? Ne. Ravno zato ne, ker imamo kar nekaj trenerjev v Sloveniji, ki bi znali Kopitarjevo zgodbo peljati naprej in jo nadgraditi.

Še pred nadgradnjo bo moral izbrance najprej popeljati v skupino A. Prvenstvo skupine B bo še drugo leto zapored v Krakovu. Tudi Slovenija, ki naj sicer po pravilih, da kdor izpade v nižjo skupino, ne bi mogla takoj kandidirati, je kandidirala. Zakaj ste umaknili kandidaturo? Pravilo, da leto za tem, ko izpadeš, ne moreš gostiti prvenstva, res še velja. A Italija in Japonska nista želeli organizirati prvenstva in ker ni pravila, da nihče ne more dvakrat zaporedoma organizirati, so se še enkrat prijavili Poljaki. Na kongresu sem predlagal, da če se dovoli Poljski, da kandidira dvakrat zapored, bi tudi preostalim lahko dovolili, da kandidirajo. In res so po koncu prvega dela kongresa rekli, da lahko kandidiramo. A ker je Poljska v osnovi hotela kandidirati za leto 2016 – to smo vedeli –, letos pa bi moralo biti prvenstvo v Ukrajini, Mednarodna hokejska zveza pa je zaradi nemirov v Ukrajini Poljake prosila, naj ga organizirajo že letos, smo nato odstopili.

Ob tem pa smo skupaj z Avstrijci poskušali in tudi uspeli prvenstvo prestaviti na čim poznejši datum (prvenstvo bo potekalo med 23. in 29. aprilom, začelo se bo štiri dni pozneje, kot se je letos, op. a,), da je turnir čim pozneje, da se lahko čim več igralcev vrne iz lig, v katerih bi še igrali končnico. Dejansko je bil tudi tu sklenjen kompromis.

Zanimive so tudi olimpijske kvalifikacije. Turnir bo v začetku septembra leta 2016 in še vedno je kar nekaj dilem, ali je to pravi datum ali ni. Dejstvo je, da nam bolj ustreza februarski termin. Bomo videli, kako bo. Morda pa je naša prednost res v tem, da nihče še ne bo v tekmovalnem ritmu. Igralci bodo verjetno željni tekem, medtem ko so lahko na majskih svetovnih prvenstvih, če jih uspeh ne ponese, že naveličani. In potem je težko narediti zmagovalni voz.

Ta bi Sloveniji še kako prav prišel na domači klubski sceni … Kako bo v prihodnje na tem področju? Bo zveza še naprej finančno pomagala klubom? To je res nevsakdanji primer v praksi športa. Po navadi klubi ustanovijo zvezo, da združujejo interes in tudi plačujejo delovanje te zveze. Mislim, da smo v teh treh letih klubom kar precej pomagali, da se lahko osamosvojijo. Zdaj je bolj za razmislek delo z mladimi.

Pa bodo vsi slovenski klubi, ki so letos igrali v ligi INL, ostali tam? Kot vem, so se vsi prijavili. Vsekakor je osnova državno prvenstvo, ob tem pa igranje v ligah EBEL in INL. Tudi za EBEL se še ne ve, kako bo. Še vedno je zelo vprašljiv Bolzano. Mislim, da se bo počakalo do konca prihodnjega tedna, da se vidi, kako bo z Bolzanom, drugače ga bo zapolnil nekdo drug.

Imate kakšne nove informacije o Olimpiji, ki naj bi zdaj delovala drugače, ko direktor ne bo več Matjaž Sekelj? Pa o ligi EBEL? S predsednikom Popovičem sva bila na zvezi in ko se vrnem v Slovenijo, se dobimo. Kot vem, Matjaž ne bo več direktor, bo pa deloval v neki drugi vlogi. Povsem odkrito lahko povem, da se bomo dobili tudi s predsednikom Jesenic Anžetom Pogačarjem. Vsi skupaj se bomo sestali z direktorjem lige EBEL in šli čez vse točke o tem, kakšne so možnosti za sodelovanje teh dveh slovenskih klubov v letošnji sezoni in v prihodnjih sezonah. Vemo pa, kakšno je finančno stanje pri obeh klubih, tako da je veliko odprtih neznank, ampak mislim, da bomo do konca tega meseca tudi to razrešili.

Jesenice so se komaj postavile na noge, predsednik Pogačar je vselej poudarjal, da želijo iti počasi … Vi že v prihodnji sezoni vidite dva slovenska kluba v ligi EBEL? O tem še ne morem govoriti. Nobena skrivnost ni, da si Avstrijci želijo dva slovenska kluba, pa tudi to ne, da so na Jesenicah apetiti po naslovu državnega prvaka zrasli. Osebno bi bil zelo previden. Če pa se bo v prihodnje pokazal interes sponzorjev in bo ostala ekipa s Pogačarjem, za katero menim, da je zelo korektno izpeljala ligo INL in državno prvenstvo, in se bo šlo v ligo EBEL, bo treba stvari zastaviti dolgoročno. V razgovoru s predsednikom sem omenil, da bi bilo za slovenski hokej sicer super, če bi imeli dva kluba v ligi EBEL, ne bi bilo pa super, če bi se čez čas zgodilo to, kar se je pred dvema letoma s starimi Jesenicami.