Car Ovečkin ima vse, le naslova prvaka ne

Aleksander Ovečkin je od majhnih nog vzljubil hokej na ledu, čeprav sta se starša bolje znašla v športu z žogo. Na naboru je bil izbran leta 2004 s strani Washingtona kot številka ena, vendar pa je moral na debi v NHL počakati še eno leto. V sezoni 2004/05 so igralci namreč stavkali in 25-letni napadalec je moral odigrati še eno sezono v Rusiji. Tam je v članski konkurenci, kjer je debitiral pri vsega 16 letih, odigral za Dinamo iz Moskve štiri sezone. Washington je imel veliko srečo, da ga je izbral na naboru. Florida ga je namreč želela izbrati že leta 2003, vendar je bil Ovečkni zgolj dva dni premlad, da se ni smel udeležiti nabora.

V NHL je takoj požel ovacije, že na prvi tekmi je dosegel dva gola, 13. januarja je zabil prvi ''hat-trick'', tri dni zatem pa je dosegel neverjeten gol, za katerega so mnogi dejali, da je eden izmed najlepših vseh časov. Posnetek, ko je v padcu in obratu z obrazom s stran od gola še vedno na tleh zabil gol, je obkrožil svet. Po koncu prve sezone je postal novinec leta, EA Sports pa ga je postavilo na naslovnico igrice NHL 07.

Ob bok Lemieuxu in Gretzkyju

Blestel je tudi v drugi sezoni, na koncu je zbral 46 golov in 92 podaj. Vstopil je zadnjo sezono pogodbe in podpisal novo. V trinajstih letih bo zaslužil kar 124 milijonov ameriških dolarjev, kar je bila najbogatejša podpisana pogodba. Zanimivo pri tem je tudi, da se je 25-letnik kar sam pogajal z lastnikom in generalnim direktorjem kluba.

V svoji četrti sezoni je na koncu dosegel kar 65 golov. Postal je prvi igralec po Mario Lemieuxu in Jaromirju Jagru (v sezoni 1995/96), ki mu je v eni sezoni uspelo doseči več kot 60 zadetkov. Postal je tudi najučinkovitejše levo krilo po številu zadetkov v sezoni v zgodovini lige. Po koncu sezone je prejel tudi štiri največje nagrade za individualne dosežke in s tem postal prvi igralec, ki mu je to uspelo. Oktobra 2008 je zaradi bolezni deda izpustil šele drugo tekmo v karieri, do tega trenutka je namreč odigral kar 203 obračune zaporedoma. Petega februarja 2009 je postal četrti igralec, ki je v štirih sezonah prišel do 200 zadetkov (pred tem je to uspelo Waynu Gretzkyju, Lemieuxu in Miku Bossyju). Na začetku leta 2010 je postal kapetan Capitals, s katerim je po rednem delu v zadnjih letih vedno pri vrhu, vseeno pa še ni uspel osvojiti Stanleyjevega pokala, leta 2010 pa je z Rusijo pogorel tudi na olimpijskih igrah.