Bosta Crosby in Malkin dovolj za tretji Stanleyjev pokal?

Pittsburgh je po dolgih sušnih letih le uspel sestaviti ekipo, ki ji je uspelo priti v finale in se bo borila za tretji naslov Stanleyjevega pokala. Po nekaj letih pri dnu so na naboru igralcev dobili igralce, ki navdušujejo gledalce. Vsekakor prednjačita Sidney Crosby in Jevgenij Malkin, katerima so v pomoč nekateri starejši igralci iz Evrope, kot sta Sergej Gončar in Petr Sykora ter mlajši igralci iz področja Severne Amerike (Ryan Malone, Ryan Whitney in Jordan Staal). V vratih je številka ena Marc-Andre Fleury, ki se je med sezono ubadal s poškodbo gležnja.

Kljub svoji mladosti je že postal kapetan moštva, že pred prvim nastopom za Pittsburgh pa je bil proglašen za naslednika legendarnega Maria Lemieuxa. V prvi sezoni je po številu zbranih točk zasedel šesto mesto – 102 točki (39 zadetkov in 63 podaj), v drugi pa je postal najučinkovitejši strelec po rednem delu, saj je zbral 120 točk (36 golov in 84 podaj) in prejel nagrado Art Ross Trophy. S tem se je vpisal v zgodovino kot najmlajši igralec, ki mu je uspelo postati najboljši strelec lige kot najstniku (v vseh severnoameriških športih). V isti sezoni je prejel še dve nagradi, in sicer Hart Trophy (najkoristnejši igralec po izboru novinarjev) in Lester B. Pearson Award (najkoristnejši igralec po izboru združenja igralcev lige NHL).

Leta 2005 je bil izbran na naboru kot številka ena, na prvi tekmi pa je prispeval podajo. Prvo sezono je zaigral skupaj z Lemieuxom, ki pa se je moral sredi sezone dokončno upokojiti zaradi nepravilnega bitja srca.

Ob koncu leta 2005 je postal pomočnik kapetana, kljub temu, da se nekateri soigralci niso strinjali s to odločitvijo. Že prvo sezono je postavil s 102 točkama nov mejnik, saj toliko točk ni uspelo zbrati še nobenemu novincu v klubski zgodovini (prejšnji rekord je pripadel Lemieuxu). V celotni ligi NHL pa ni uspelo še nobenemu "rookiju" zbrati ob 100 točkah še 100 kazenskih minut. Letošnjo sezono je imel kar nekaj težav s poškodbo gležnja.

V najmočenjši ruski hokejski ligi je debitiral z vsega 17 leti za Metallurg Magnitogorsk. Po prvi profesionalni sezoni v ruski ligi je bil izbran na naboru kot številka dva. Njegov prestop iz Rusije v Pittburgh je bil deležen velikega "pompa", saj ga Metallurg ni želel izpustiti iz rok za smešno odškodnino, saj je imel še veljavno pogodbo. Kljub temu je Malkin pobegnil iz klubskih priprav na Finskem in se pridružil "pingvinom" (enoletno pogodbo s klubom je bilo po ruski zakonodaji možno prekiniti).

Začetek v severnoameriški ligi je bil izjemen, saj je dosegel zadetek na šestih zaporednih tekmah, uspeh, ki je nazadnje uspel Jou Malonu v sezoni 1917/18. Prvo sezono je končal s 85 točkami in bil najboljši strelec med novinci, za kar je prejel nagrado Calder Trophy (najboljši novinec sezone). Kar se tiče jezikovne pregrade ob prihodu v ZDA je imel veliko težav, saj ni znal besede angleško. V veliko pomoč mu je bil tu sonarodnjak Sergej Gončar. V letošnji sezoni je po poškodbi Crosbyja prevzel vajeti v svoje roke in bil s 106 točkami drugi strelec lige.

Ruski veteran je začel profesionalno kariero leta 1991 v Rusiji, kjer je nastopal za Traktor Čeljabinsk. Leto zatem je bil izbran kot 14. s strani Washingtona, kjer je igral deset nepopolnih sezon, nato se je preselil za pol sezone v Boston, od koder se odšel v Pittsburgh. Gre za ofenzivnega branilca, ki nosi na dresu številko 55 (ki jo je imel v preteklosti pri "pingvinih" še en odličen branilec, in sicer Larry Murphy). V Pittsburgh se je preselil kot prost igralec in je podpisal petletno pogodbo vredno 25 milijonov ameriških dolarjev. V ligi NHL je nastopil na petih "all-star" tekmah.