"Zdaj samo še flikam in flikam, vse pa meji že na čudež!"

Dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak Mitja Petkovšek se je na uvodni tekmi svetovnega pokala v nemškem Cottbusu po enem letu in desetih mesecih od zadnje osvojene medalje povzpel na tretje mesto. Zgodbo je ponovil tudi pretekli konec tedna v katarski Dohi, kjer se je z izvedbo najlažje različice vaje s težavnostjo 16,200 – zanjo je dobil oceno 15,175 – ponovno zavihtel na tretjo stopničko zmagovalnega odra.

Zaradi bolečin ne trenira toliko, kot bi želel 37-letni "bradljaš" kljub bolečinam, ki mu preprečujejo izvedbo enormnih količin treningov, ki so nujno potrebni za piljenje težje različice vaje z izhodiščno oceno 16,500 – izvajal jo je na lanskem svetovnem prvenstvu in z njo zasedel 13. mesto, čeprav so bila mnenja, da je bil oškodovan in da bi si prav gotovo zaslužil nastop v finalu, enotna –, vztraja.

"Pred časom so me pestile težave z ramo, ki so zdaj sanirane, ves čas pa me spremljajo bolečine v prstu in hrbtu. Bolečina je podobna tisti v letu 2009, ki me je za leto dni dobesedno odrezala od treningov in tekem. Vemo, da so najbrž krivi sklepi in da tu kaj dosti ni mogoče narediti. Pred leti so mi v Avstriji omrtvičili živce v sklepih in za nekaj let je bilo bolje, zdaj pa se zdi, kot bi se stara težava vrnila. Občutek je precej neprijeten in zelo me skrbi, kako se bo stvar razpletla. Upam, da bom s pomočjo masaž in raznoraznih vaj uspel priti skozi sezono," je dejal Petkovšek, ki ne skriva zaskrbljenosti, da ne bi spet obležal tako kot pred leti.

Fantje me premagujejo zato, ker delajo težje, ne pa lepše vaje" "Seveda si želim biti bolj natreniran in izvajati težjo vajo, a za to bi moral biti dovolj zdrav, da bi lahko natreniral toče, ki so najbolj zoprni za moj hrbet. Fantje me danes premagujejo zato, ker delajo težje in ne lepše vaje," poudarja 37-letni telovadec Narodnega doma, ki je zadovoljen s podporo v klubu in reprezentanci. "Za vse je posrbljeno, karkoli potrebujem, dobim, s tem ni nobenih težav. Žal pa ni neke magične formule, ki bi odpravila zdravstvene težave. Zavedamo se, da samo še flikam, flikam in z ogromno discipline ohranjam raven pripravljenosti, to pa tako ali tako meji že na čudež."

(Ne)konkurenčnost Izkušeni gimnastični maček priznava, da kljub dvema sijajnima uvrstitvama v letošnji sezoni ni najbolj konkurenčen. "Na tekmah za svetovni pokal, kjer je običajno prisotna le tretjina najboljših telovadcev, se to niti ne opazi in lahko z lepo, elegantno in luštno gimnastiko, ki pa je preveč šibka za kaj bolj resnega, prilezem do kolajne. Medtem ko se lahko na evropskem in svetovnem prvenstvu, kjer bodo prisotni vsi najboljši, kaj hitro zgodi, da moja vaja ne bo zadostovala niti za finale, kaj šele za stopničke," realistično razmišlja eden najizkušenejših telovadcev v gimnastični karavani.

Izziv: tekma za svetovni pokal v Ljubljani Svoj žar, željo in odgovornost bo Petkovšek lahko že čez tri tedne dokazoval pred domačim občinstvom v Ljubljani, ki bo med 18. in 20. aprilom gostila tekmo za svetovni pokal v športni gimnastiki.

"Lani sem v Ljubljani izvajal težjo vajo in naredil napako, ampak nič ne de, takrat je na odru stal moj kolega Alen Dimic. Tudi letos še šalim, da bom, če bo pred mano uspelo Dimicu, lahko več tvegal. Konkurenca ne bo tako močna, zato mislim, da se mi bo z uspešno izvedbo lažje vaje uspelo povzpeti do 2. ali 3. mesta, medtem ko je prvo mesto nedosegljivo. V Ljubljano namreč prihaja Zrnjajev, 21-letni Ukrajinec, ki je fantastičen in ki ga z lahko vajo nikakor ne morem premagati, mu pa seveda lahko pariram z izvedbo težje," pravi Petkovšek, ki se bo na domačem terenu znašel pred izzivom, "ali si želim pred domačim občinstvom zmagati velikopotezno, kar je noro dobro, po drugi strani pa seveda napaka pred domačim občinstvom ni nič kaj noro dobra. Vedno je treba pretehtati vse te pluse in minuse," razmišlja Petkovšek, ki si želi, da bi tekmo tako kot lani izpeljali v mali dvorani Hale Tivoli, ki zagotavlja bolj pristno atmosfero.