Vedno v srcu: Leon Štukelj

Šestkratni dobitnik odličja na olimpijskih igrah, od tega je Štukelj osvojil tri najžlahtnejša, je na svetovni sceni kraljeval od leta 1922 pa vse do OI 1936. Na olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu si je v mnogoboju in na drogu okoli vratu obesil zlati odličji, štiri leta kasneje pa v Amsterdamu na krogih. Poleg tega je v športni karieri nanizal številna odličja na svetovnih prvenstvih v moški gimnastiki.

V Parizu poškodovan do dveh zlatih medalj

Zanimiva je zgodba z OI v Parizu, kamor je odpotoval poškodovan in naj ne bi nastopil. A vodstvo ga je kljub hudi poškodbi dlani pregovorilo, da vendarle nastopi. Veljal je tudi poseben dogovor s sodniki: če bi Leon padel z orodja, bi ga lahko nadomestil reprezentančni kolega. Najprej je nastopil na drogu, kjer je vajo uspešno izvedel, a eden izmed sodnikov je njegovo vajo ocenil slabše, saj naj ne bi izvedel dovolj veletočev. Drugi sodnik tega ni mogel potrditi, ne zanikati, zato so Štuklju dovolili ponoviti vajo. Takrat se je začela pisati zgodovina. Leon Štukelj je osvojil zlato odličje na drogu. Nato še v mnogoboju.

Mož, ki se je rodil 12. novembra 1898, je umrl pred 11 leti le nekaj dni preden bi dopolni 101. jubilej. Nastopil je na kar sedmih velikih tekmovanjih ter skupaj osvojil 20 medalj. S športno gimnastiko se je prvič srečal pri Sokolih, ob karieri pa je dokončal tudi študij prava.

Atlanta 1996 – legenda med legendami

Po končani karieri je bil večkrat odlikovan, tudi s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja. Za vedno pa bo ostala v spominu otvoritvena slovesnost olimpijskih iger v Atlanti (1996), kjer je bil Štukelj predstavljen kot najstarejši olimpionik na sveti.

Ob predstavitvi je doživel gromek aplavz. Bil je pravi ambasador Slovenije. Vse do smrti (srčni infarkt) je vsakodnevno doma vadil na krogih. Bil je žilav in mladosten, kljub svojim 100 letom. Za vedno bo zapisan v slovenskih srcih.