Urška Žolnir: Ob blazini je precej težje kot na njej

Na prvenstvu stare celine je bila pomočnica glavnega trenerja Marjana Fabjana in je bdela nad borbami Tine Trstenjak, Anke Pogačnik in Nine Miloševič.

Urška Žolnir je v judu osvojila že vse, kar se v judu osvojiti da. Olimpijski odličji, kolajne na svetovnih in evropskih prvenstvih, zmage v svetovnem pokalu ... Letos si je postavila nove izzive, poskusila se je v vlogi trenerke in bila uspešna. Tina Trstenjak je osvojila bronasto kolajno, debitantka na prvenstvih Anka Pogačnik je bila sedma, edino Nina Milošević je ob poškodbi ostala brez uvrstitve.

A Žolnirjeva delo trenerke ocenjuje za bolj zahtevno od tistega, ki ga uje imela kot športnica. Najbolj jo moti, ker ob blazini nima vajeti v svojih rokah. Medtem ko med borbo kot športnica točno ve, kaj bi storila, lahko ob blazini pomaga le z nasveti. "Zelo je naporno biti na drugi strani oziroma ob blazini, ker lahko pomagam le z besedami in ne z dejanji. Na blazini točno veš, kaj bi naredil, ko si ob blazini, je vmes nek posrednik in ne moreš pomagati drugače kot z besedami," je povedala Žalčanka.

Najtežje ji je med samo borbo biti tiho, ker tako velevajo pravila. "Med borbo moram biti tiho. Sama sem nekajkrat to prekoračila in komaj ubežala izključitvi. Pravila velevajo, da ko borba teče, je treba biti tiho. Sem pa bila po vsaki borbi čisto rdeča. Zelo naporno je, toliko energije in živcev pustiš gor, kot da bi se sam boril," je dejala Žolnirjeva.

Njenim varovankam pridejo najbolj prav bogate izkušnje, ki jih ima bronasta z olimpijskih iger 2004 v Atenah in aktualna olimpijska prvakinja. "Sama sem še vedno v treningu, imam občutke o nasprotnicah, z vsemi temi, s katerimi so se borile naše tekmovalke, sem se borila tudi sama in jim lahko pomagam z nasveti. Ko se je Nina poškodovala, me je zabolelo srce. Že ko sem videla, kako se je postavila, sem si mislila, da ne boš zdaj imela stegnjenih rok, ker ti bo naredila vzvod. Točno to se je zgodilo. Prva tekma na EP in že poškodba. Žal," je dejala slovenska šampionka.

Kimona Žolnirjeva še zdaleč ni odložila v kot. V nadaljevanju kariere se bo poskusila v kategoriji višje, torej do 70 kilogramov, čeprav se na olimpijskih igrah v Riu 2016 na blazinah ne vidi. "Imam 70 kilogramov. Prej nisem imela težav, pred štirimi leti pa bum, kilogrami so šli kar gor. To je sicer normalen proces in zelo težko bi bilo pred vsako tekmo težo zbijati. Res je, da sem pridobila mišično maso, a tudi maščobe se kljub obilici težkih treningov nekaj nabere. Za Rio 2016 se ne vidim na blazinah, tudi za letos, ko je tam svetovno prvenstvo, kot tekmovalka ne. Trener Fabjan mi ne pusti, da bi poskusila. Pravi, da še nisem pripravljena. V začetku aprila sem bila bolna, dva tedna sem preležala v postelji in treba je bilo spet skoraj od začetka. Se pa v Braziliji vidim ob blazinah, kot trenerka," je dejala Žolnirjeva.

Posledice dveh desetletij vrhunskega juda vsakega tekmovalca utrudijo. "Dvajset let sem v judu, imela sem veliko poškodb. Ni enostaven šport, teh naporov si marsikdo ne predstavlja. Videti je kot da se na blazinah nekaj ruvamo in to je vse, ampak pri tem in še posebej pri treningih gre toliko energije, toliko moči ... Ogromno uteži preložimo, naredimo ogromno sprintov, tečemo tudi polmaratone, vse skupaj telo zelo utrudi," je še dejala Žolnirjeva.