Trenirajo tako, kot bi nogometaši trenirali samo na en gol

29-letni Sašo Bertoncelj je po vseh peripetijah, ki jih je v zadnjih letih diktirala poškodba levega komolca, na zadnjem evropskem prvenstvu v Sofiji v Bolgariji v svoji paradni disciplini, na konju z ročaji, osvojil fantastično tretje mesto. Z oceno 1,466 točke (izhodiščna ocena: 16,500 točke) je zaostal le za Britancem Maxom Whitlockom in Madžarom Krisztianom Berkijem.

Priložnosti za sprejem slovenske gimnastične karavane na domačih tleh vse do danes še ni bilo, saj se je takoj po nastopih na prvenstvu stare celine preselila na drugi konec sveta, v Anadio na Portugalskem, ki je gostila 5. tekmo svetovnega pokala. No, zdaj je vendarle napočil čas za sprejeme, čestitke, pa tudi za prisilni dopust.

Evforija je mimo, časa za predajanje spominom ni bilo kaj dosti

"Evforija je že mimo, časa za razmišljanje o uspehu pa v resnici ni bilo kaj dosti, saj nas je takoj po EP čakala tekma svetovnega pokala na Portugalskem. Še vedno ne morem verjeti, da se mi je po vseh težavah s poškodbo komolca in operaciji ter resnem dvomu o tem, da bom letos sploh lahko tekmoval, na tako velikem tekmovanju uspelo uvrstiti med prve tri konjenike v Evropi. Vemo pa, da je Evropa na konju trenutno izredno močna," je v telefonskem pogovoru za Sportal spomine na ponovitev največjega uspeha v karieri – tretji je bil tudi leta 2010 na EP v Birminghamu – obujal Škofjeločan, ki se je na podlagi žreba v finalnem obračunu na orodje podal prvi.

"Načeloma ne maram nastopiti prvi, ko pravzaprav ne veš, kaj pripravljajo drugi, in nimaš prostora za taktiziranje," priznava Bertoncelj, ki se še kako dobro spomni kvalifikacijske tekme za nastop na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Tam je kot eden izmed glavnih favoritov za osvojitev medalje v finalu, kjer je nastopil prvi, naredil napako, nato pa se je izkazalo, da bi se lahko že z izvedbo lažje različice vaje dokopal do medalje. "Da, v takih trenutkih bi se najraje požrl, tokrat pa se mi je uspelo dobro pripraviti, tudi psihično, in s trenerjem Sebastijanom Piletičem sva se odločila za lažjo vajo, kar se je izkazalo za pametno odločitev."

Pomoč v obliki protibolečinskih tablet

Bertonclja že vse od evropskega prvenstva leta 2011 pesti poškodba komolca. Ker so bolečine postale stalnice in ker je bilo nadaljevanje kariere na vrhunski ravni vprašljivo, se je novembra lani odločil za artroskopijo komolca.

"Težave so še vedno prisotne, bolečino sem zamaskiral s protibolečinskimi tabletami. Očitno je tudi to vrhunski šport, ko si za ceno dobrega rezultata pripravljen žrtvovati marsikaj. Oba z Mitjem (Petkovškom, op. p.) sva EP preživela ob izdatnem odmerku protibolečinskih tablet," priznava Bertoncelj, ki je zdravila zdaj nehal jemati, kar pomeni, da se bo šele zdaj pokazala realnost poškodbe.

"Z zdravili sem do zdaj bolečino nekako obvladoval, zdaj pa se bo pokazalo realno stanje," priznava Bertoncelj, ki je trenutno na prisilnem dopustu, "da se zadeve počasi sanirajo". Pred njim so obiski fizioterapije in izvajanje vaj za stabilizacijo, za nekaj tednov bo izpustil tudi trening na konju.

"Odgovora na to, kaj se dogaja s komolcem, za zdaj še nimam, upam pa, da bom konec junija lahko rekel, da je poškodba samo še stvar zgodovine."

Napol prazna dvorana v Bolgariji, natrpane v ZDA, Franciji …

Podobno kot na tekmi svetovnega pokala v Ljubljani, kjer so gledalci napolnili le polovico ene strani tribun v veliki tivolski dvorani, je tudi velika Arena Armejec v Sofiji kljub pomembnosti tekmovanja, ki ga je gostila, bolj kot ne samevala.

"Ne vem, v čem je bila v Sofiji težava, morda tudi v pomanjkanju promocije. Ko smo organizatorje spraševali, kako bodo finančno pokrili tekmo, so samo skomignili, češ da ni težav, saj bo država tako ali tako vse plačala. Kaj pa vem, informacija očitno ni prišla do pravih ušes," razmišlja 29-letnik, ki uživa v nastopih v dvoranah ZDA, Francije, Nemčije in Velike Britanije. Tam jih ljubitelji tega estetskega in zahtevnega športa napolnijo do zadnjega kotička.

"Na tekmi za svetovni pokal v Franciji smo tekmovali pred 17-tisočglavo množico, kar je fenomenalno. Mislim, da je skromno zanimanje za gimnastiko težava okolja. Naše okolje gimnastike očitno ne sprejema tako dobro kot nemško ali francosko ali pa je mi ne znamo popularizirati v taki meri," meni telovadec Narodnega doma, ki tako kot večina slovenskih reprezentantov trenira v dvorani Gibit v Šiški, ki se ne more pohvaliti s trenažnimi pogoji bleščečega leska.

Kot bi nogometaši trenirali samo na en gol

"To je tako, kot bi nogometaši trenirali samo na en gol, potem pa bi na tekmovanju morali zaigrati na štadionu. Res, točno tako je. Pravzaprav smo kar geniji, ker v takih razmerah dosegamo take rezultate," poudarja Bertoncelj, ki se zaveda, da so njegove možnosti za uvrstitev na OI v Riu 2016 skromne. Pot na OI za specialiste na posameznih orodjih namreč vodi le s prvih treh mest na svetovnem prvenstvu, a puške še zdaleč ne namerava vreči v koruzo.