Mankoč v Manchester po evropska rekorda

Slovenska odprava, ki ima s tovrstnih tekmovanj že osem kolajn, tudi dve zlati, odhaja na Otok po novo odličje, želja je tudi jubilejno deseto.

Prvi adut slovenske reprezentance je nedvomno Peter Mankoč, svetovni prvak na 100 m mešano na prvenstvih leta 2002 v Moskvi in leta 2004 v Indianapolisu, ter nosilec srebra z zadnjega prvenstva pred dvema sezonama v Šanghaju. "Moj letošnji cilj sta evropska rekorda na 100 m mešano in 100 m delfin, ali bo to dovolj za kolajno in za kakšno, bo jasno na prvenstvu. Predvsem na 100 mešano je prijavljenih vseh pet tekmovalcev, ki so bili doslej v zgodovini plavanja hitrejši od mene, pa tudi dva, ki imata le malce slabši osebni rekord. Ker gre za svetovno konkurenco, se lahko zgodi, da tudi evropski rekord ne bo dovolj za odličje," pravi Mankoč, ki je v zadnjih letih izjemo napredoval tudi na 100 m delfin, kar je dokazal tudi na nedavnem evropskem prvenstvu v Eindhovnu, kjer je v paradni disciplini za olimpijske igre osvojil srebro, predvsem pa dosegel izid 52,07, ki sodi med najboljše vseh časov na svetu. Sam je že večkrat poudaril, da bo ob olimpijskih igrah najpomembnejša tekma sezone prav nastop v Manchestru.

Šestčlanska reprezentanca

Reprezentanca bo v Manchestru štela šest članov. Sprva je bil predviden le nastop Ilirijana Mankoča in Triglavana Aleša Aberška, pozneje je normo izpolnila članica ljubljanske Olimpije Nina Sovinek, verjetno najprijetnejše presenečenje slovenskega plavanja v sezoni 2007/08. Po dobrih nastopih v ZDA sta se za pot v Veliko Britanijo odločila še študenta kalifornijske univerze Berkeley Ilirijan Jernej Godec in plavalec ravenskega Fužinarja Damir Dugonjič, prav na koncu pa se je na hitro za nastop prijavil še drugi tekmovalec kranjskega Triglava Emil Tahirovič.

Skupna želja slovenskih plavalcev je še izboljšati slovensko bilanco z dosedanjih prvenstev, ki znaša osem odličij, ob Mankoču sta jih osvajala še Radovljičanka Alenka Kejžar in Mariborčan Blaž Medvešek, skupaj pa so Slovenci zbrali kar 27 finalnih nastopov, ki jih je doseglo devet različnih slovenskih plavalcev. Brez finala je Slovenija na tovrstnih tekmovanjih ostala le leta 1995, ko je edini slovenski tekmovalec Jure Bučar kot najboljšo uvrstitev dosegel 11. mesto na 400 m prosto in leta 1997, ko se reprezentanca ni odločila za nastop na SP v švedskem Götborgu.

Vsaj finale bo cilj za večino slovenskih tekmovalcev. "Prvi favorit za medaljo je seveda Mankoč. Na 50 m prsno je vedno nevaren Tahirovič, izjemno formo pa je v marcu potrdil tudi Dugonjič v ZDA, ki je resda plaval v jardskem bazenu in videli bomo, kako se bo znašel v 25-metrskem. Ostalim pripisujem manjše možnosti v boju za prva tri mesta," je pred odhodom povedal direktor slovenskih reprezentanc Ciril Globočnik, ki bo v vlogi vodje poti tokrat zamenjal tudi selektorja Vlada Čermaka.

Skupna slovenska želja seveda je, da se poveča število slovenskih medalj s svetovnih in evropskih prvenstev, ki se jih je zdaj nabralo že okroglih 70. Jubilejno je marca na EP v Eindhovnu osvojila plavalka Žita Gorenjke Radovljice Sara Isakovič ob zmagi na 200 m prosto, ki je bila obenem tudi jubilejna 15. zlata na evropskih prvenstvih, skupno pa 17. zlata medalja za slovensko plavanje.

Ob robu SP pa se bo reševalo tudi pomembno vprašanje nove plavalne opreme. Opremljevalec Speedo je namreč v letošnjem letu predstavil nove, še boljše in hitrejše kopalke.

Mednarodna plavalna zveza (FINA) se bo zdaj na zasedanju v Manchestru natančno soočila z novo opremo, ki naj bi predvsem dodatno zmanjšala upor plavalca v vodi, in odločila, ali so prednosti res takšne, da bo treba tovrstno opremo v olimpijski sezoni zagotoviti prav vsakemu plavalcu, ki si bo to želel. Številni svetovni rekordi v letu 2008 vsaj kažejo na to, da bi del vzrokov za najboljše čase lahko iskali tudi v novih kopalnih dresih.