Ko žogica potuje s 421 kilometri na uro

Enakomerno ritmično izmenjavanje udarcev na trati za hišo, preganjanje dremotnosti po obilni mesni porciji na pikniku, način socializacije na službeni zabavi … Stereotipna podoba badmintona je pogosto tesno povezana z lahkotnostjo, preprostostjo, morda celo ležernostjo, kar bi bilo težko dlje od stvarnosti.

Badminton je dvoranski šport, ki zahteva odzivnost, natančnost, kondicijsko pripravljenost, gibljivost, hitrostno vzdržljivost, koordinacijo, orientacijo v prostoru, predvidevanje … Žogica namreč doseže hitrost celo preko 400 km/h. Obenem gre za eksploziven šport na trdi podlagi, pri katerem so zelo obremenjeni sklepi. Vseeno pa, ker gre za nekontaktni šport, poškodb ni prav veliko.

Zakaj badminton?

To zanimivo igro se prvič omenja v Angliji v 19. stoletju, v zametkih pa se je prek svojih predhodnic pojavljala že bistveno prej. V 16. stoletju je bila v Angliji priljubljena igra battledore and shuttlecock. Pripomočka sta bila lopar in operjena žogica, njen cilj pa je bil žogico čim dlje obdržati v zraku. Ta je nadgradnjo, bistveno večjo sorodnost z današnjim badmintonom in tudi ime dobila leta 1872.

Torej, zakaj je badminton sploh badminton? Leta 1872 je v Gloucestereshiru na severozahodu Otoka beaufortski vojvoda na svojem posestvu, poimenovanem Badminton priredil zabavo, ki jo je nenadoma zmotila nevihta. Razigrana družba se je zatekla v eno od dvoran dvorca, napela vrv in sprožila šport, ki so ga poimenovali badminton. Čez pet let je nastal prvi klub, še dobrih dvajset pa je bilo potrebnih za prvo prvenstvo, v svojem diplomskem delu razlaga Maja Kersnik, nekdanja igralka, zdaj pa trenerka.

Maja in Maja na olimpijskih igrah

V Slovenijo je ta šport prispel sredi 50. let prejšnjega stoletja, prvi klub je bil ustanovljen na Vevčah. Med največje uspehe se štejeta nastopa na olimpijskih igrah Maje Pohar (Sydney, 2000) in Maje Tvrdy (Peking, 2008). Poleg Iztoka Utroše je Tvrdyjeva, trenutno se vrača po porodu, edina, ki se v Sloveniji z badmintonom ukvarja poklicno. Trenutno je na 318. mestu svetovne lestvice. Najboljša Slovenka je Katja Stankovič na 296. mestu, Utroša zaseda 83. mesto med fanti.

Rekreativni hit

Na Slovenskem, kjer deluje 27 klubov, se po nekaterih ocenah z badmintonom, ki postaja vse bolj priljubljena rekreacija, ukvarja okrog pet tisoč ljudi, od tega je približno tretjina otrok. Prirastek tekmovalcev pa ni skladen s porastom rekreativcev.

Tekmovanja so v mladinskih kategorijah enodnevna, v nasprotju s članskimi boji, ki so na najvišji ravni dvodnevni. Obstajajo turnirji v kategorijah do 11, 13, 15, 17 in do 19 let ter članska tekmovanja (A- in B-kategorija) in regijska tekmovanja nižjega ranga. Mednarodna tekmovanja v tujini so članska, ki štejejo za evropsko in svetovno lestvico. Ta je oblikovana tudi za igralce do 19 let. Kategorij je pet: fantje, dekleta, moške in ženske dvojice ter mešane dvojice.

Največ otrok se za badminton odloča, ko so stari od sedem do 12 let, priporočljivo pa bi bilo prej, torej med šestim in devetim letom, da bi imeli dovolj časa za učenje tehnike, je pojasnil Matevž Šrekl z Badmintonske zveze Slovenije.

Bitka s tistimi, ki že od najstniških let vadijo osem ur na dan

Začel je v prvem razredu na bratrančev nagovor, v njegovi Lendavi je bil badminton po priljubljenosti takoj za nogometom. Kaj Iztoka Utrošo pri badmintonu najbolj privlači? "Gre za najhitrejši šport z žogo na svetu. Rekord potovanja žogice je bil 421 kilometrov na uro. Badminton je hiter, eksploziven, taktičen. Gre za kombinacijo različnih elementov. To me najbolj pritegne."

Dodaja, da morajo igralci iz drugih delov sveta konkurirati na primer Azijcem, med katerimi določeni od 14., 15. leta trenirajo po sedem, osem ur na dan. Na urniku so le trening, prehranjevanje in spanje. Tam je ta šport sprejet bistveno drugače, najboljši med njimi so celo veliki zvezdniki. A vseeno – tudi v Evropi imajo badmintonisti drugačen status kot v Sloveniji.

"Slovenija je v vsaki generaciji imela enega ali dva igralca, ki sta bila med najboljšimi v Evropi. Igram tudi v Švici. Ko pridem tja, je pogled čisto drugačen kot v Sloveniji. Bolj te cenijo. Imam občutek, da našega športa OKS ne priznava tako zelo in da so kriteriji za zaposlitev preostri, zato se večina igralcev boji prihodnosti," o tem, zakaj na Slovenskem ni več profesionalnih igralcev, meni 27-letni Utroša, ki si želi na olimpijske igre, poleg Stankovičeve pa bo nastopil na evropskih igrah v Bakuju.

Pod črto

Badminton je zanimiv in dinamičen šport, ki je rekreativno zelo razširjen. To pa (še) ne pomeni, da se v enaki meri širi tudi baza tekmovalcev. Otrok pri ukvarjanju z njim razvija številne telesne in umske odlike. Poškodb je malo, sodniki pa zahtevajo veliko disciplino in spoštovanje do tekmecev. Medijsko badminton ni zelo izpostavljen, kar seveda ne pripomore k novačenju pokroviteljev, zato je v največji meri odvisen od države, kjer ni kategoriziran visoko, in lokalnih skupnosti. Pomanjkanje finančnih sredstev pa se odraža tudi v trenerskem kadru.