Država mačeha slovenskim vrhunskim športnikom

Predlogi za celovito ureditev njihovega statusa tudi po koncu kariere niso od včeraj, vendar pa se po mnenju sindikata športnikov država doslej ni kaj prida izkazala.

Po besedah njegovega predsednika Dejana Stefanovića je Sindikat športnikov Slovenije v zadnjih štirih letih vladi že predstavil konkretne rešitve, vendar za zakonodajne spremembe ter sistemske rešitve ni bilo nobene politične volje. Zato so se sindikalisti odločili prav v tem predvolilnem obdobju, ko predvolilne obljube kar dežujejo, spodbujeni tudi s pobudo pekinškega olimpijskega zmagovalca Primoža Kozmusa o posebni renti oziroma športni pokojnini, danes v Ljubljani pripraviti novinarsko konferenco, na kateri so opozorili predvsem na mačehovski odnos države do športnikov.

Po oceni sindikata se v naši državi trenutno približno 1500 športnikov poklicno ukvarja s športom, kar pomeni, da jim je zaslužek iz športne dejavnosti glavni vir preživljanja. Med njimi jih ima trenutno le 660 urejen status poklicnega športnika v skladu z zakonom o športu, za 100 športnikov pa je trenutno v času njihove športne poti poskrbljeno z zaposlitvijo na ministrstvih, v vojski, policiji ali carini.

V tem primeru ti športniki zaslužijo nekaj več kot 800 evrov neto, ta dohodek pa pri večini predstavlja tudi njihov edini redni mesečni priliv, a ne gre za trajno rešitev. Njihova zaposlitev namreč traja le toliko časa, dokler se dejavno ukvarjajo s športom in dosegajo vrhunske rezultate. Ko je športne poti konec in vrhunskih rezultatov ni več, se z njimi prekine tudi pogodba o zaposlitvi, kar pomeni, da izgubijo zaposlitev na ministrstvu in se večinoma znajdejo v težkih razmerah brez ekonomske in socialne varnosti, opozarjajo na sindikatu. Za nameček, ker s koncem kariere upade tudi siceršnje zanimanje javnosti za njih, prekine sodelovanje s takšnimi športniki tudi večina sponzorjev, ker niso več marketinško zanimivi.

V sindikatu tako že dalj časa zagovarjajo tri možne rešitve. Po končanju športne poti bi izjemno uspešni športniki, ki so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi le za čas športnega udejstvovanja, morali imeti možnost sklenitve zaposlitve za nedoločen čas. Druga možnost je t.i. premostitveno zavarovanje, na podlagi katerega bi lahko prejemal športnik po izteku kariere za določeno obdobje denarno nadomestilo. Za dober vzgled bi si lahko vzeli Nizozemsko, Belgijo, Francijo in Španijo in dobre izkušnje teh držav s posebnim poklicnim skladom za športnike ter sistemom davčnih olajšav, saj sedaj davkarija športnikom med njihovim kratkim aktivnim in najbolj plodnim obdobjem lahko pobere tudi polovico, opozarja Stefanović. Vidi tudi rešitev v plačevanju vseh prispevkov športnikom s strani države, podobno kot to že velja za 1500 samostojnih kulturnih delavcev.

Ob športnikih z odličji po mnenju predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča nikakor ne smemo pozabiti tudi na druge športnike, ki se jim je v konkurenci uspelo uvrstiti na olimpijske igre. Vsi so deležni posebnega spoštovanja, poudarja Semolič, ki pričakuje, da bo nova vlada, oblikovana po septembrskih volitvah, rešitve za ureditev položaja športnikov vključila v koalicijsko pogodbo ter da bo pripravila ustrezne zakonske spremembe in pokazala, da misli resno. Sindikati bodo vprašanje o ureditvi statusa športnikov sprožili tudi v okviru sprememb zdajšnjega ali oblikovanja novega socialnega sporazuma.

Na novinarski konferenci je sodeloval maratonec Roman Kejžar, ki se je v celoti posvetil športu in za dosego najboljših rezultatov pustil službo. V zameno je pričakoval, da se bo uredil njegov status, vendar pa so se takšni njegovi upi izkazali za povsem prazne. V 20-letnem športnem obdobju se je tako ukvarjal predvsem s skrbjo za golo preživetje. Če bi imel status urejen, pa bi se to zagotovo poznalo tudi pri njegovih rezultatih, je dejal. Ob tem je bil Stefanovič kritičen tudi do Olimpijskega komiteja Slovenije, ki bi se moral bolj zavzeti za vse slovenske športnike, ki izpolnjujejo olimpijsko normo.

In še nekaj. Izsledki raziskave, ki jo je decembra 2006 izvedla partnerska družba sindikata športnikov Ernst&Young preko Svetovne zveze nogometnih sindikatov, kažejo, da je Slovenija med 21 državami uvrščena na zadnje mesto po zagotavljanju pokojninskih, socialnih in davčnih ugodnosti za nogometaše, kar bi lahko po mnenju Stefanovića veljalo tudi za vse ostale športnike.