Dejan Zavec: Misel na ponovni naslov prvaka me drži pokonci

Dejan Zavec o tem, kaj pričakuje od skorajšnjega dvoboja z Madžarom Ferencem Hafnerjem, o odhodu v ZDA, sodelovanju s promotorjem Loujem Di Bello in o tem, kdo je ta hip najboljši boksar na svetu.

Pred dnevi ste napovedali, da po naslednjem dvoboju, ki ga boste imeli v Mariboru 17. oktobra, odhajate prek Atlantika. Sodelovali boste s promotorjem Loujem Di Bello, ki ima pod seboj kar nekaj znanih borcev. Kdaj bi lahko prvič boksali v ZDA? Odvisno od tega, kako se bodo razpletli drugi dvoboji. Še naprej bom sodeloval tudi z dozdajšnjim menedžerjem, Nemcem Ulfom Steinforthom. Po novem pa tudi z Loujem Di Bello.

Ste z njim že podpisali pogodbo? Z Di Bello nimam posebne pogodbe, on je le promotor za ZDA. Dogovorjeni smo, da bomo dogovor o sodelovanju podpisovali pred vsakim dvobojem. Večletne pogodbe ne bom imel več, niti z Nemci niti z Američani.

Kot vemo, vaš zdajšnji menedžer Ulf Steinforth ni bil nikoli naklonjen vašemu odhodu v ZDA. Slišali smo, da sploh ne govori angleško … Tega, kaj zna in česa ne, ne bi potenciral. Danes je vrh menedžerjevih sodelavcev tako širok, da skoraj ni pomembno, ali znaš angleško ali ne. Bi bilo pa vse lažje, če bi znal. V nemškem boksu je tako, da so menedžerji raje doma kot pa zunaj.

Glede na to, da ste bili nadarjen boksar in vedno garač, vam je bilo kdaj žal, da niste imeli v preteklosti morda drugega menedžerja, ki bi bil pri vašem preboju v ZDA prodornejši? Zelo sem hvaležen za vse, kar se mi je zgodilo v življenju, glede na to, od kod prihajam in kako je vse skupaj potekalo. Treba se je zavedati, da se v Sloveniji boks verjetno ljudem in širokim množicam ne bi nikoli tako približal, če sam ne bi dobil možnosti pri Steinforthu. Tako sem lahko pokazal, da je boks kaj bistveno drugega kot pa ena izmed brutalnosti, grobosti. Seveda, vedno lahko kaj obžaluješ, ampak raje glej naprej. Če pogledam nazaj, so bili koraki nekako pravilni. Ne morem sicer mimo tega, da bi sam večkrat poizkusil v ZDA, a kakorkoli, pred menoj je zdaj nova pot. Najverjetneje se je vse zgodilo ob pravem času in na pravem mestu. Morda Steinforth to vidi skozi drugačne oči. Moja želja je bila vedno usmerjena k maksimumu, on pa Ameriki, o kateri sem sanjal in živel zanjo, ni bil najbolj naklonjen. To je neizpodbitno dejstvo.

Vaš nemški trener Dirk Dzemski, pravite, ostaja z vami še naprej, tudi v ZDA ... Za zdaj vse ostaja nespremenjeno. Nekatere stvari bo treba še doreči. Bi pa najprej želel opraviti dvoboj, ki me čaka, potem pa bi nadaljeval v skladu s strategijo, ki jo bomo določili, in načrtom dela. Lahko da se v naslednjega pol leta ne bo zgodilo še nič. Stvari moramo imeti dodelane, ne bi rad prehiteval.

Kar bo sledilo vašemu dvoboju v Sloveniji, ste poimenovali "Comeback". S tem mislite na odhod v ZDA in ponoven naskok na boksarski vrh. Boste od zdaj še vedno v Sloveniji ali boste več v ZDA? Več ali manj bodo stvari ostale nespremenjene. Kar je bilo do zdaj v Nemčiji, bo najverjetneje po novem v ZDA. Najverjetneje. V osnovi ne bom na začetku ničesar menjal. Zavedam se, da vsaka nova stvar prinaša ne samo pozitivne, ampak tudi negativne stvari. Treba se bo prilagajati. Trgu in vsemu drugemu, ampak vsaj na začetku drastičnih sprememb nimam v načrtu.

V kateri kategoriji boste nastopali v prihodnje? Bo to supervelter oziroma polsrednja kategorija, v kateri se boste borili oktobra v Mariboru, ali se boste vrnili v veltersko? Kjer bo priložnost, tam bom poskusil, sploh glede na to, da borci pogosto menjavamo kategorije. Priložnost v dveh kategorijah se redko ponudi. Meni se je, in to bom izkoristil, že zaradi svojih let, in ob zavedanju, da v dveh kategorijah lažje dobiš možnost kot v eni.

Koga bi si želeli za nasprotnika v ZDA? Če pomislimo s srcem, smo vsi takoj pri Floydu Mayweatherju, pri Pacquiju (Filipinec Manny Pacquiao, op. p.), Shanu Mosleyju, Robertu Guerreru. Zelo veliko boksarjev je, tudi sam ne skrivam želje in cilja svoje kariere, da bi se s kom od njih lahko spodobno boril. Tudi z Miguelom Cottom ali s Saulom Alvarezom, oba sta lažje dosegljiva, saj na Mayweatherja ciljajo vsi, zato je le težko pričakovati, da bi prišel prek čakalne vrste. Njegov spored je določen za leto ali dve vnaprej, sam pa toliko časa najverjetneje ne bom vztrajal v boksu. Vseeno pa upam, da bi prišlo do česa takšnega.

Se pravi, da še vedno upate na kakšen naziv. Jasno. To me drži pokonci.

Mayweather in Maidana sta se septembra pomerila še drugič, potem ko je njun prvi dvoboj, vsaj pri nekaterih, pustil nekaj dvomov. Tudi v drugo je zmagal Floyd, ki je tako razčistil vse pomisleke o tem, kdo izmed njiju je boljši. Kako ste videli ta dvoboj? Zame je še vedno edini pismen boksar z znanjem boksarske abecede od začetka do konca Floyd Mayweather. Je pojem v boksu, ki ga je v tem trenutku nemogoče razvozlati. Vemo sicer, da lahko en udarec v tem športu spremeni vse. Kar zadeva boksarsko šolano pot, pa mislim, da Mayweatherju nihče ni kos.

Mayweather se zdi skoraj nepremagljiv. Sami ste lani boksali s Keithom Thurmanom, ki ga danes v ZDA omenjajo kot prihodnjega zvezdnika boksa. Kakšne možnosti mislite, da bi imel proti Mayweatherju, če bi se udarila v ringu? Od vseh boksarjev, ki prihajajo na sceno, mislim, da je Mayweatherju najbolj za petami ravno Thurman. V ZDA je najmanj zaželen nasprotnik. Je mlad, zelo nepredvidljiv, izjemno močan in tehnično variabilen boksar. Že lani si je priboril nehvaležno izzivalno mesto in morda bi že prišel do kakšnega dvoboja, če njegov trener ne bi bil tako provokativen, velikokrat tudi žaljiv. Zato promotorji dvobojev Thurmana kaznujejo tako, da mu ne dodelijo najmočnejšega. Mi je pa všeč Thurmanova izjava, da ni pomembno, kdaj bo boksal, in se bo dokazoval nekaj let, če bo to treba. Drugo ni pomembno, pomembno je samo to, da pride enkrat na vrh.

Kako pričakujete, da vam bo šlo v prihajajočem obračunu z Madžarom Hafnerjem? Pripravljam se na zmago, nič drugega ne pride v poštev. Izletov in neresnih podvigov si ne bi želel, niti glede na okoliščine za takšne stvari nimam časa. Na vse skupaj gledam pozitivno. Zavedam se, da sva dva, ki si želiva zmage. Naredil bom več, višje in boljše, da bo dovolj za novo zmago.

Z nokavtom? Pomembna mi je zmaga. Nokavt pride sam po sebi, nehvaležno ga je napovedovati. Želim si zmage, čiste zmage brez dvoma. Vse drugo pa naj se zgodi tako, kakor bo tisti večer hotela energija.