Nedelja, 22. 11. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Skok v športno preteklost
Pet grehov velikega Michaela Schumacherja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,75
5
V letošnji sezoni formule ena odlični angleški šampion Lewis Hamilton podira rekorde nemške legende Michaela Schumacherja, ta pa zelo počasi okreva po hudi smučarski nesreči, ki jo je doživel leta 2013 v Meribelu v Franciji. Ko je Hamilton presegel Schumacherjev rekord v zmagah in se nedavno z njim izenačil v številu naslovov svetovnega prvaka, so medije zapolnile primerjave med obema. Kolikor je podobnosti, toliko je tudi razlik, in če Hamilton velja za zelo čistega, poštenega dirkača, je Schumacher nekoč skrbel tudi za incidente.
Schumacher je po zadnjih informacijah njegovega prijatelja in nekdanjega šefa pri Ferrariju, danes predsednika Mednarodne avtomobilistične zveze (Fia) Jeana Todta, ta slovitega Nemca redno obiskuje v njegovi rezidenci v Švici, obveščen o dogajanju v dirkaškem svetu in ponosen pričakuje trenutek, ko bo v formulo ena vstopil tudi njegov sin Mick. Ta bo po očetu Michaelu in stricu Ralphu prihodnje leto najverjetneje postal tretji Schumacher, ki bo dirkal v formuli ena.
Medtem ko je Hamilton do zdaj rekordnih 94 zmag in sedmih naslovov prvaka prišel brez večjega incidenta, je bila Schumacherjeva pot veliko bolj burna. V brezkompromisni tekmovalnosti je poskrbel za nekaj incidentov, s katerimi si je pridelal kar nekaj sovražnikov. Tudi med ljubitelji formule ena je imel poleg številnih navijačev tudi take, ki ga niso prenašali. V današnjem skoku v športno preteklost se spominjamo petih spornih dogodkov v karieri velikega šampiona.
Trčenje #1
Že pri prvem naslovu prvaka leta 1994 je naredil precej nečasten manever. Pred zadnjo dirko sezone v Adelajdi v Avstraliji je imel le točko prednosti pred Damonom Hillom, zato je bilo zanj nujno, da na njej doseže boljši izid od Britanca. A se mu je zalomilo v 35. krogu, ko se je dotaknil zaščitne ograde in poškodoval Benettonov bolid.
Hill, ki je vozil za Nemcem, je zavohal priložnost in ga poskušal prehiteti, Schumacher pa je v trenutku, ko se je Hill poskušal prebiti mimo, naglo zavil in trčil v Williamsov dirkalnik. Schumacher je odstopil takoj, Hillu je še uspelo "prišepati" do boksov, kjer so mehaniki ugotovili, da dirke ne bo več mogel nadaljevati. Prvenstvo je bilo tako odločeno v prid Nemca, vprašanje, ali je Schumacher Hilla izločil namerno, pa ni dobilo enoglasnega odgovora, zato se je izognil tudi kazni.
Trčenje #2
Če so po Adelajdi komisarji še dvomili o Schumacherjevi krivdi, so bili tri leta pozneje, ko se je kot dirkač Ferrarija na povsem enak način lotil Kanadčana Jacquesa Villeneuva, prepričani, da je v dirkača Williamsa trčil namerno. Scenarij je bil domala enak kot v Adelajdi. Na zadnji dirki sezone 1997 v Jerezu v Španiji je moral Schumacher ubraniti točko prednosti pred Villeneuvom. Ta je bil na stezi hitrejši in ko se je hotel prebiti mimo Nemca, je ta zavil in treščil vanj.
Tokrat se manever Schumacherju ni izšel, obtičal je v pesku izletne cone, medtem ko je Kanadčan lahko nadaljeval in v cilj pripeljal na tretjem mestu. To je bilo dovolj, da je osvojil svoj prvi in edini naslov prvaka v formuli ena, Schumacherja pa so komisarji naposled še diskvalificirali in izničili njegove dosežke v letu 1997.
Skoraj pretep
Leta 1998 na kaotični dirki za veliko nagrado Belgije na znamenitem dirkališču Spa Francorchamps, ki se je v dežju že začela z množičnim trčenjem takoj po štartu, se je Schumacher v 25. krogu približal Davidu Coulthardu in se pripravil, da škotskega dirkača moštva McLaren prehiti za en krog.
Coulthard se je Nemcu umaknil, ta pa tega zaradi pršca, prave vodne zavese, ni opazil, treščil je v zadek Škotovega dirkalnika. Oba sta nato počasi pripeljala v bokse, Schumacher na treh kolesih. Nemec je bil besen, skočil je iz dirkalnika in odhitel h garaži McLarna, da bi s Coulthardom fizično obračunal. Pretep so preprečili redarji.
Parkiranje
V Monaku, kjer je dober štartni položaj zaradi ozke steze, na kateri je prehitevanje domala nemogoče, izjemno pomemben, je leta 2006 v kvalifikacijah poskušal "pole position" zaščititi kar s parkiranjem. Ko je po hitrem krogu ob koncu kvalifikacij vodil, njegov najnevarnejši tekmec Fernando Alonso pa je na stezi še poskušal napad na "pole", je Schumacher parkiral svojega ferrarija na prikladno nerodnem mestu v ovinku La Rascasse in stezo zablokiral tako, da so zaplapolale rumene zastave in kvalifikacij je bilo tako konec. Komisarji so spregledali Schumijev manever, ga kaznovali in poslali na konec štartne vrste. Izgovorom, da je dirkalnik poskušal umakniti na varno in da mu je zastal motor, niso verjeli.
Moštveni ukazi
Za nadvse nešportno potezo na avstrijskem grand prixu leta 2002 pa niti ni bil toliko kriv Schumacher, temveč vodstvo moštva Ferrari. To je poskrbelo za pravi škandal z moštvenimi ukazi, ko je Schumijevemu kolegu, Brazilcu Rubensu Barrichellu, ki je blestel ves konec tedna v Spielbergu, ukazalo, da mora v izdihljajih dirke predse spustiti nesporno številko ena v ekipi. Barrichello, ki je bil zanesljivo na poti k zmagi, je tako moral močno in zelo očitno upočasniti, Schumi pa je prvi prečkal ciljno črto.
Čeprav pri Ferrariju s tem formalno niso kršili pravil, je bil odziv javnosti na nešportno vedenje in nespoštovanje Barrichella gromovit. Celo Michaelu je bilo na odru za zmagovalce nerodno in je osramočenega brazilskega kolega potisnil na najvišjo stopničko, a škoda je bila narejena, za nameček pa je prav zaradi tega "afnanja" na podelitvi nagrad Fia moštvo Ferrari kaznovala z milijonom dolarjev težko denarno kaznijo.
Pozneje v sezoni, na dirki za VN ZDA v Indianapolisu, je vodeči Schumacher na ciljni ravnini močno upočasnil in počakal na Barrichella, ta je nato zmagal z 11 tisočinkami prednosti. Nemec je zanikal, da je s tem poskušal popraviti krivico iz Avstrije.
Fia je moštvene ukaze po sezoni 2002 izrecno prepovedala, prepoved pa je bila odpravljena leta 2011, saj je bilo ugotavljanje teh prekrškov domala nemogoče.
5