Tim Gajser
Sobotni intervju
Sobota, 5. 11. 2022, 4.00
10 mesecev, 2 tedna
Sobotni intervju: Tim Gajser
Gajser ni okleval ob podaljšanju s Hondo. "Zakaj zamenjati zmagovalno ekipo!" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,75
4
Dva meseca po koncu sezone MXGP smo na intervju povabili petkratnega svetovnega prvaka Tima Gajserja. Slovenski motokrosist je razložil, kako zahtevna je bila sezona 2022, pa čeprav je imel večji del leta visoko prednost. In kaj vse je zaslužno za njegove uspehe. Na primer kondicijski trener Boštjan Renko in izvrstno sodelovanje s Hondo. Prvič je spregovoril o triletnem podaljšanju pogodbe z japonskim koncernom. Okleval ni, so ga pa vabile vse tovarniške ekipe.
Tim Gajser
Tim Gajser od mladih nog vozi motor. Motor za motokros. Tistega cestnega še danes ne, saj vozniškega dovoljenja zanj nima. Ima pa pri 26 letih pet naslovov svetovnega prvaka v motokrosu. Leta 2015 je postal številka ena v razredu MXGP, sezono pozneje pa je kot novinec prvič osvojil še svetovno lovoriko v MXGP. To je ponovil še v sezonah 2019, 2020 in letos. V sezoni, končani pred dvema mesecema, s kar 10 zmagami, skupaj jih ima tako zdaj v svetovnem prvenstvu že 43. Čeprav je imel večji del letošnje sezone izdatno prednost pred tekmeci, svoje rutine treningov ni spreminjal. Zavzeto se je pripravljal do finalne dirke, na motorju pa je bil še mesec dni po njej, ko je preizkušal dele za sezono 2023. O tem, kako predan je motokrosu, priča tudi zgodba iz lanske sezone, ko je le teden dni po padcu in zlomu ključnice že dirkal na VN Sardinije. Zdravniku je takrat kar sam povedal, kakšno ploščico in koliko vijakov potrebuje, da bo čez nekaj dni že lahko vozil motor. "Pa ti si nor," so mu dejali. A mu je uspelo, odpeljal je VN Sardinije. A lani se mu je prav zaradi te poškodbe izmuznil četrti naslov v kraljevem razredu. Letos ga je dobil nazaj.
Četrtič prvak v najmočnejšem razredu MXGP
Tim, dva meseca sta minila od osvojitve petega naslova svetovnega prvaka. Zdaj se zagotovo že bolj zavedate, za kako velik dosežek gre?
Res je nekaj neverjetnega, kar mi je uspelo, kar naj nam je uspelo z vso ekipo, z vsemi ljudmi okrog mene. Res je neverjetno, ko si petkratni svetovni prvak, ampak z glavo sem že v novi sezoni. Že delamo načrte. Za mano so že prva testiranja novih motorjev za sezono 2023. Zelo zadovoljen sem z njimi. Težko že pričakujem novo sezono.
Ko sta pred 10, 12 leti z očetom sama hodila na dirke in vama je včasih celo zmanjkalo denarja za gorivo, da bi se vrnila domov, ste si takrat mislili, da boste nekega dne na vrhu sveta, da boste lahko od motokrosa zelo dobro živeli?
Želja je bila vedno, neko upanje. Pred sabo sem imel cilj in to je: postati svetovni prvak vsaj enkrat. In to mi je kar hitro uspelo leta 2015. Nato sem si vsako leto zastavil nov cilj, ta je bil ubraniti naslov. Začetki niso bili preprosti, bilo je težko, veliko je bilo odrekanj, zame, za starše, za očeta. Ampak ko pogledam zdaj nazaj, je bilo vse to vredno. Ko vidim, kje sem zdaj, se zamisliš in si rečeš: da, vsa odrekanja, vse neprespane noči, vsi treningi, ki sem jih opravil, so bili vredni, da sem zdaj tu, kjer sem.
Nagrada je nova bogata pogodba z japonskim koncernom Hondo.
Podaljšanje s Hondo
Podaljšanje pogodbe je prišlo šele septembra, poleti so tako nekateri ugibali, da oklevate, celo govorili, da morda zapuščate MXGP, mogoče tako kot svetovni prvak MX2 Tom Vialle, ki odhaja v Ameriko.
Oklevanja ni bilo, bilo pa je pa ogromno ponudb iz vseh tovarniških ekip, ampak na koncu je pretehtalo, da se tu počutim kot doma. Zakaj zamenjati zmagovalno ekipo.
Letos ste zmagali na 10 dirkah, šestkrat že na uvodnih sedmih velikih nagradah, nato ste imeli ves čas varno prednost okoli 100 točk. Manjkal je svetovni prvak Jeffrey Herlings. Pa vseeno ni bilo tako lahko, kot se zdi. Maja vas je zdelala trebušna viroza, zagotovo so bile tudi kakšne manjše poškodbe, na Češkem, se spomnim, ste imeli "arm pump"?
Vsaka sezona je težka. Nikoli ne smeš podcenjevati tekmovalcev. Vemo, da nastopamo v najmočnejšem razredu v motokrosu na svetu. Vsi so vrhunsko pripravljeni. Najboljših 10 voznikov je pripravljenih tako dobro, da se lahko vsako vožnjo znajdejo na stopničkah, tudi osvojijo veliko nagrado in se borijo za naslov svetovnega prvaka. Skozi sezono je bilo nekaj majhnih stvari. Tista bolezen ni bila tako nedolžna, kot je bilo videti na začetku. Vleklo se je zelo zelo dolgo, kakšna dva meseca se nisem počutil najbolje. So bili padci, a na koncu je najpomembnejše, da smo nazaj dobili naslov, ki sem si ga zelo zelo želel.
Lani je naslov svetovnega prvaka izgubil šele na zadnji dirki v Mantovi.
Lani ste naslov izgubili le za nekaj točk. Ključen razlog je bila zlomljena ključnica. Poškodbe so del motokrosa. Ste kdaj prešteli, kaj vse ste že imeli zlomljeno?
Res je bilo veliko zlomov, natrganih mišic, modric niti ne šteješ, saj se te pojavijo ob vsakem manjšem padcu. Zlomov je bilo ogromno: od hrbtenice do roke, prstov, obeh ključnic, reber. Res veliko. (smeh, op. p.)
Kako težko je pred nastopom odmisliti to nevarnost, ki jo prinaša motokros?
Zagotovo jo imaš malo v podzavesti, a moraš dati to na stran in biti osredotočen na vožnjo, da res voziš sproščeno. Če med vožnjo razmišljaš o takih stvareh, je to nekakšna blokada in te ovira. To moraš odmisliti in se res popolnoma osredotočiti na vožnjo, na tekmo.
Lani vse do prihoda na Sardinijo, teden po zlomu ključnice, nismo vedeli, da ste poškodovani. Na splošno se zdi, da se v motokrosu kar pogosto skrivajo poškodbe.
Zadnje tri sezone ste vseeno imeli manj poškodb, tudi po lanskem zlomu ključnice ste dirkali že po osmih dneh. Veljate za fizično najbolje pripravljenega voznika v MXGP. S kondicijskim trenerjem Boštjanom Renkom sta naredila velik korak naprej.
Da, mislim, da res. Z Boštjanom zelo zelo dobro sodelujeva. Ni samo moj trener, ampak tudi zelo zelo dober prijatelj. Treningi so vedno zelo zabavni. Vedno pripravi trening, da je drugačen od prejšnjega. To pomeni, da ni monotono. Res mu zaupam. Zdaj že delava načrt za naslednjo sezono. Vsako leto moraš nekaj nadgraditi, saj konkurenca ne počiva. Vsi si želijo naslov in trdo trenirajo. Tudi midva bova šla stopničko naprej, da bom res vrhunsko pripravljen za naslednjo sezono.
Ni pa samo telovadnica, kateri športi so še pravi za trening motokrosista?
Potem vas lahko srečamo na Pohorju na kolesu?
Velikokrat grem na Areh. Pa po Pohorju dol, spust. Tako se tudi zabavam. Tudi zdaj, ko imam počitnice, sem težko povsem pri miru in se rad usedem na kolo in grem na kak spust. To je tudi za dušo, zase. To me res sprošča.
Trenutno je v Sloveniji ob uspehih Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča zelo priljubljeno cestno kolesarstvo. Ju spremljate tudi vi?
Spremljam, kolikor mi čas dopušča. Spremljam tudi preostale športe. Kot otrok sem preizkusil veliko športov. Oče me je usmeril v veliko športov, za katere sem pokazal željo. Treniral sem judo, nogomet, smučarske skoke. Rad spremljam tudi nogomet, kolikor mi čas dopušča. Včasih tudi košarko. Pa motoGP zdaj, ko gre proti koncu.
Smučarski skakalec?
Za nogomet se spomnim, da ste ga trenirali, prvič pa slišim to o smučarskih skokih.
Da, za Aluminij sem treniral. Smučarski skoki pa so bili bolj lokalni. Mislim, da imam rekord 37 metrov. Čeprav nisem skakal s skakalnimi smučmi. To so bile kar navadne smučke za alpsko smučanje. Poskusil pa sem.
Slovenski športniki ste v svetovnem vrhu v številnih športih: vi v motokrosu, Pogačar in Roglič v kolesarstvu, Dončić v košarki, Garnbretova v plezanju, pa še bi lahko naštevali. Kako vi kot eden od njih gledate na ta fenomen slovenskega športa?
Velikokrat poudarjam, iz kako majhne države prihajamo, pa nas je ogromno vrhunskih posameznikov v različnih športih. To je res zanimivo. V Sloveniji je nekaj. Ne vem ... Sama motivacija. Mogoče smo veliko bolj željni uspeha, ker prihajamo iz majhne države, ki je bila v preteklosti v svetu športa malo zapostavljena. Zdaj zagotovo ni več, saj smo v veliko športih v samem vrhu. Po mojem je to, da smo si športniki želeli, da se zgodi, da se Slovenija pokaže svetu v vseh športih, ne samo v enem.
Se je zato zdaj odnos tujcev do slovenskih športnikov spremenil?
Ne bi rekel, da so nas prej podcenjevali, a ko sem prihajal iz nižjih kategorij v močnejše, ni bilo tako preprosto, saj so ekipe raje vzele Nizozemca, Belgijca ali Italijana kot pa nekega Slovenca, ne vem, zakaj. Sam sem moral zelo izstopati, da so me ekipe res opazile. Mogoče smo si zdaj slovenski športniki prislužili malo več spoštovanja, no, ne vem, ali je to prava beseda. Smo pa postavili Slovenijo na športni zemljevid sveta in upam, da bo to pomagalo naslednjim generacijam, da bomo to samo gradili. Da bo Slovenija res velesila v svetovnem športu.
Prva dirka naslednje sezone Tima Gajserja čaka čez štiri mesece v Argentini.
Če pogledamo primer Jana Pancarja, je Slovencu še vedno težko dobiti pravo priložnost v motokrosu. KTM je v tovarniško ekipo vzel Belgijca Liama Evertsa, pa sta bila z Janom precej izenačena v letošnji sezoni.
Res je. Jan je res veliko pokazal v letošnji sezoni. Upal sem, da bo to pokazal. Nekaj treningov sva na začetku sezone opravila skupaj in kazal je res res pravo hitrost. Na začetku mu je manjkalo samo to, da bi to hitrost prenesel s treninga na tekmo. To mu je uspelo v drugi polovici sezone na skoraj vsaki tekmi. Če bo to nadgrajeval, mislim, da ga v naslednji sezoni lahko gledamo med prvimi petimi. Upam, da je lahko tudi na stopničkah.
Zdaj so tu zaslužene počitnice. Kako dolgo bo motor v garaži?
Po dveh sezonah imam res prave počitnice. V prejšnjih dveh letih smo končali zelo pozno v letu, v novembru so nato sledila še testiranja. In tako sem končal šele v decembru in res ni bilo veliko časa za oddih. Letos sem si rekel: malo več oddiha, da si res napolnim baterije, da bom pripravljen za prihodnje leto.
Čas za počitnice
In kako so videti Timove počitnice? Kam na lepše?
Nič posebnega. S Špelo nikamor ne greva. To so za naju počitnice (smeh, op. p.). Ker potujeva vse leto po vsem svetu, saj so dirke na vseh koncih sveta. Počitnice so, da nič ne delam (smeh, op. p.). Čeprav je težko. Prvi teden je bilo dobro, zdaj pa že čutim, da moram nekaj delati vsak dan. A je super, da daš malo misli na pašo in da je potem tista želja, ko spet začneš, za treninge veliko večja. Da si res želiš treninga in motorja. Zdaj si želiva preživeti malo več časa preživeti s svojimi bližnjimi, za katere ni veliko časa med sezono, saj si tekme sledijo vse konce tedna. Domov prideš v torek in greš v četrtek na tekmo. Tista dva dneva pa sta namenjena za treninge.
Videli smo, da ste bili boter na krstu. Ste že drugič stric?
Tretjič! Res sem ponosen stric. Rad imam otroke, rad se igram z njimi. Ko imava čas, jih s Špelo vzameva k sebi, jih peljeva kam.
Tudi vidva že razmišljata o družini?
Za zdaj še ne. (smeh, op. p.). Za zdaj še ne.
Z očetom zadnja leta ne sodelujeta več na treningih in dirkah, sta se pa pred nekaj leti v vaše življenje vrnili sestra in mama. Zagotovo vas je to še dodatno osrečilo. Kot sami pravite: vesel dirkač, hiter dirkač.
Da, veliko mi pomeni, da sva z mamo spet navezala normalen stik. Prej nisem imel veliko stika z mamo. Zdaj pride tudi na kakšno tekmo tukaj v bližini, na primer Arco, Loket, tudi v Belgiji, Nemčiji je bila. Da, sem zelo vesel.
Naslednjo sezono se po letu premora zaradi poškodbe vrača Herlings.
Če se vrnemo k motokrosu, pa je želja navijačev, tudi vas, da bi bili eno sezono vsi najboljši zdravi, brez poškodb. To se skoraj nikoli ne zgodi. Enkrat poškodba Herlingsa, drugič vas ali Febvra ...
Zagotovo. To je želja vsakega. Tudi sam kot voznik svojemu največjemu tekmecu nikoli ne želim, da bi se poškodoval, saj sam vem, kako hitro se lahko to zgodi. Da, res si želim, da smo vsi zdravi, da lahko izpeljemo dobre tekme, dobre borbe, da so tekme zanimive tako za nas kot za gledalce.
Dvoboj s Herlingsom naslednje leto ne bo samo z njim, ampak tudi z vašim starim tekmecem Antoniem Cairolijem, ki je leto po koncu kariere postal vodja KTM-ove ekipe. Kaj pravite na to?
Sem prebral, da. Zanimivo. Me ne preseneča. Sam sem vedel, da bo ostal v motokrosu. Zdaj je vodja ekipe Red Bull KTM. Velik preskok s stez v pisarno, ampak mislim, da se bo znašel. Tudi on je že vse življenje v motokrosu. Ve, kako stvari tečejo. Upam, da bo užival v svojem novem poglavju v življenju.
Tim Gajser na treningu na stezi, ki jo je zrisal sam. Tiga243Land v Lembergu.
Objavljen je že koledar dirk za sezono 2023. Ima sicer še nekaj lukenj. Spet sta na njem Arco in Loket, kamor pride največ slovenskih navijačev. Vseeno morda kakšno dirko pogrešate?
Da, že kar nekaj časa pogrešam Brazilijo. Spomnim se svojih začetkov v svetovnem prvenstvu. V zadnjih letih je ni bilo. Upam, da se vrne. Všeč mi je država, tudi navijači. Tudi progo znajo zelo dobro pripraviti.
Bolj sem namigoval na VN Slovenije ... Letos se je spet nekaj več govorilo o tem. Navijači so na primer za tisti prvi oktober 2023, kjer še ni izbrane lokacije, rekli, da bi bil to idealen termin za dirko v Sloveniji.
To bi bile res še ene izpolnjene sanje: nastopati na domačih tleh na svetovnem prvenstvu. Tudi meni so obljubljali. Da se pogovarjajo, da se trudijo za to, da bi v bližnji prihodnosti poskušali prepeljati svetovno prvenstvo sem v Slovenijo. Za naslednje leto sam mislim, da je skoraj nemogoče. Mogoče za leto 2024, to bi že bilo lepo. Sam bi bil zelo zelo vesel. Kot tudi vsi slovenski navijači in preostali tekmovalci iz Slovenije.
Še zadnje vprašanje, s katerim vas morda kar malo zbadamo po vsaki sezoni. Izpit za motor? Ga že imate?
(smeh, op. p.) Ne, še vedno ne. Želja je. To imam v načrtu že nekaj let, a ni bilo nikoli časa. Upam, da tudi to naredim enkrat v prihodnosti.
4