nesreča
Nedelja, 5. 8. 2018, 4.00
6 let, 4 mesece
Skok v športno preteklost
Avstrijski as v Zelenem peklu čudežno ušel smrti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,88
1
Legendarni avstrijski dirkač formule ena Niki Lauda se te dni po presaditvi pljuč v bolnišnici na Dunaju bori za življenje. Smrti je čudežno ušel že med kariero v formuli ena, ko se je leta 1976 na zloglasnem Nürburgringu, 23-kilometrski stezi, ki se je je zaradi nevarnosti oprijel vzdevek Zeleni pekel, raztreščil s svojim ferrarijem in se v trčenju hudo poškodoval.
Niki Lauda je najboljši avstrijski dirkač v zgodovini formule ena in eden največjih mojstrov tega dirkaškega športa. V 15-letni karieri je dirkal za moštva March, BRM, Ferrari, Brabham in McLaren, v letih 1975, 1977 in 1984 pa osvojil naslove svetovnega prvaka. Še vedno je edini, ki mu je naslov prvaka uspelo osvojiti tako z McLarnom kot Ferrarijem.
Usodni prvi avgust 1976
V formuli ena je osvojil 25 zmag, 54-krat se je uvrstil na oder za zmagovalce, a najbolj ga je zaznamovala dirka za VN Nemčije leta 1976. 1. avgusta je na zloglasnem Nürburgringu v drugem krogu nemške dirke izgubil nadzor nad svojim ferrarijem, ki mu je odpovedalo zadnje vzmetenje, treščil v bankino in ostal ujet v razbitinah gorečega dirkalnika.
Bil je pri zavesti, a mu je v trčenju z glave zdrsnila zaščitna čelada, zato je bil njegov obraz popolnoma izpostavljen ognjenim zubljem. Na pomoč so mu hitro priskočili tekmeci Brett Lunger, Arturo Merzario, Guy Edwards in Harald Ertl ter ga izvlekli iz razbitin. S tem so mu rešili življenje, a je vseeno utrpel hude opekline po obrazu, zaradi vdihavanja vročih in strupenih plinov pa si je tudi trajno poškodoval pljuča.
Niki Lauda je za Ferrari dirkal od leta 1974 do 1977.
Izpustil je le dve dirki
Lauda je bil ves čas pri zavesti, ko so ga potegnili iz razbitin, je še lahko stal na nogah, šele nato je padel v šok in komo. Čeprav je bil po nesreči hudo iznakažen, je zavrnil kirurške posege, s katerimi bi popravili njegov videz, saj si je želel le to, da se čim prej vrne na dirke. To mu je tudi uspelo v vsega šestih tednih. Izpustil je le dve dirki.
Vrnil se je v Monzi in dirko za VN Italije končal, čeprav je priznal, da ga je bilo na smrt strah. Leta 1976 je v svetovnem prvenstvu formule ena bil hud boj s prijateljem Jamesom Huntom, ki je tudi osrednja tema odličnega filma Dirka za življenje (Rush). Lauda je naslov prepustil angleškemu tekmecu po tem, ko je na zadnji dirki sezone, veliki nagradi Japonske, odstopil zaradi prenevarnih razmer na stezi. Hunt je svoje edino svetovno prvenstvo dobil z eno samo točko prednosti.
Na nevarnosti Nürburgringa opozarjal nekaj tednov pred nesrečo
Lauda je bil glasen kritik organizatorjev dirk, ki se varnosti dirkačev niso posvečali niti približno tako zavzeto kot v moderni formuli ena. Prav Nürburgring, epska 23-kilometrska steza v nemški zvezni deželi Porenje - Pfalška, je Lauda kritiziral le nekaj tednov pred usodno dirko. Prepričan je bil, da tako dolgo dirkališče ni primerno zavarovano z varnostniki, gasilci in reševalnim osebjem, ter sotekmovalce nagovarjal, naj VN Nemčije leta 1976 bojkotirajo. Glasovali so proti Laudovi iniciativi, žal pa je nato sam dokazal, da so bile njegove skrbi upravičene.
Nürburgring je leta 1976 zadnjič gostil dirko formule ena na najnevarnejšem severnem krogu (Nordschleife). Organizatorje je streznila prav Laudova nesreča.
1