Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
23. 10. 2008,
14.55

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 23. 10. 2008, 14.55

8 let, 7 mesecev

V letu 2009 spremembe v VN AZS

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Brežičan Primož Kozmus, olimpijski zmagovalec v Pekingu v metu kladiva, in Mariborčanka Sabina Veit, tekačica na 100 in 200 m, sta zmagala v skupnem seštevku tretje sezone atletske lige VN Vzajemne.

Vodilni možje Atletske zveze Slovenije (AZS) so za leto 2009 obljubili nekaj novosti in sprememb pri organizaciji serije največjih slovenskih mitingov.

Letošnja VN se je začela 21. maja v Novi Gorici, končala pa 10. septembra v Brežicah. Mitingi so bili še v Slovenski Bistrici, Ljubljani, Celju, v Velenju, Mariboru, Novem mestu, Reid im Innkreisu in Padovi ter v Brežicah. Štela sta tudi finale atletskega pokala (APS) v Ljubljani ter odprto prvenstvo Slovenije.

Na prvi tekmi v Novi Gorici je bilo več sodnikov kot tekmovalcev, prav tako pa je bila na obeh mitingih na tujem, v Italiji in Avstriji, le peščica slovenskih tekmovalcev.

Martin Steiner, komisar VN AZS, je pojasnil, da je VN sicer rasla, kvaliteta tekmovanj pa je še preveč šibka in bo TV Slovenija prihodnje leto najverjetneje neposredno prenašala le EAA miting v Velenju, ki je največji pri nas. Prihodnje leto liga verjetno še ne bo ločena v prvo in drugo kategorijo mitingov. "Dogovorili pa smo se, da bodo prihodnje leto sodelovali na tekmah naše VN tudi Avstrijci, Madžari in Italijani. Spremenili bomo točkovanje, ki bo enostavnejše in razumljivejše. Z različnimi akcijami bomo skušali povečati število gledalcev," je na novinarski konferenci napovedal Steiner.

Leta 2006 sta bila prva zmagovalca VN Kozmus in Ljubljančanka Pia Tajnikar (100 in 200 m), naslednje leto pa se je Kozmusu, edinemu zmagovalcu skupnega seštevka doslej, pridružila Brigita Langerholc (400 in 800 m). "Želimo si, da bi pri delitvi denarne nagrade VN sodelovalo večje število atletov in atletinj, tudi iz tistih disciplin, ki pri nas niso najbolj razvite, prav zato bomo spremenili točkovanje," je dodal Steiner.

Gabrijel Ambrožič, vodja tekmovalne komisije AZS, je povedal, da bo na evropski ravni najpomembnejše reprezentančno tekmovanje poslej imenovalo evropsko ekipno prvenstvo; Slovenija bo prihodnje leto tekmovala na Norveškem. "To smo sklenili na letni konvenciji Evropske atletske zveze (EAA) v Amsterdamu. Velenje ostaja v koledarju mitingov EAA, saj je za letošnjo sezono dobil zelo visoko oceno. Velenju je bilo zaupano tudi evropsko prvenstvo v krosu 2011... Ostali svet se razvija, atletika v Evropi pa pada. V Pekingu so na predstavniki stare celine osvojili le 34,9 odstotkov vseh atletskih odličij, še pred štirimi leti v Atenah pa 48,2 odstotka. Podoben trend upadanja je tudi na drugih velikih atletskih tekmovanjih. Managerji so dobili preveliko vlogo pri organizaciji in izvedbi mitingov, tekmovalce že prepoznavamo bolj po sponzorskih ekipah kot po nacionalni pripadnosti, potrebno pa bo urediti tudi številne druge segmente. Evropski atleti imajo zelo malo možnosti za nastope na velikih mitingih, čeprav je 48 od 57 največjih mitingov v Evropi, ki tako organizira in plačuje, od tega pa ima vse manj. Zato bodo evropski mitingi kategorizirani, na njih bodo nastopali atleti po lestvici njihove uspešnosti (ne po kriterijih managerjev), prav tako pa bo treba uskladiti koledar ter program disciplin tekem. Na EAA mitingih, na njih bodo imeli organizatorji pravico do posebnih povabil za domače tekmovalce, bo moralo tekmovati najmanj 60 odstotkov Evropejcev, v najmanj treh tekaških disciplinah pa bodo morali sodelovati le Evropejci... Odločno preveč je dopinških primerov, prednjačijo Američani, to pa ni zaobšlo niti Slovenije. Prav zato bomoo kazni in druge ukrepe dosledno izvajali in zaostrili... Največji pomisleki so bili pri svetovnem pionirskem festivalu pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja, saj je vprašanje, če potrebujemo tako veliko in pomembno svetovno tekmovanje za to starostno kategorijo. Več pozornosti bo treba posvetiti kategoriji do 23 let, v kateri je največji osip pri prehodu na vrhunsko mednarodno raven. Izhodišča pripomb bodo pripravljena za sprejem na kongresu EAA spomladi prihodnje leto," je nanizal Ambrožič.

Dodal je, da bodo verjetno nekatere spremembe sprejete v nekaj daljšem času, z nekaj modifikacijami pa bodo skorajda gotovo vse potrjene. Pripravljal jih je svet EAA kot najvišji izvršilni organ EAA, katerega član je tudi Janez Aljančič, podpredsednik AZS.

Ne spreglejte