Težave letala s slovenskimi atleti

V Valencii se bo od petka odvijalo tridnevno dvoransko svetovno prvenstvo v atletiki, na poti pa so imeli tudi obilico sreče, saj je imelo letalo med pristankom v Madridu veliko težav zaradi vetra.

"Letalo je nekaj minut pred pristankom krepko premetavalo levo in desno, nekajkrat pa je dobesedno padlo v zračno luknjo," je prve začetke težav pred pristankom v Madridu opisal zdravnik reprezentance Rastko Stok. Damjan Zlatnar, ki si bo skušal v teku na 60 m ovire priteči najmanj polfinale, je bil na drugi strani letala in je skozi okno videl krilo. "Letalo je bilo tik pred pristankom nagnjeno pod kotom skoraj 45 stopinj in se je z desnim krilom skoraj dotikalo tal. Pilot Lufthanse pa je ohranil prisebnost in letalo takoj preusmeril nazaj v zrak in po petnajstminutnem krogu nad špansko prestolnico v nekoliko varnejših razmerah pristal. Še pred vsemi temi težavami sem premišljal, kaj so pred dobrim tednom dni v Hamburgu razmišljali ljudje, ki so bili v letalu, ki se je zaradi podobnih vetrovnih razmer s krilom celo dotaknilo tal, pa je na srečo tudi ta dogodek minil brez poledic. Mislil sem, da so kričali. Pa sedaj vem, da verjetno ni bilo tako. V našem letalu je bila smrtna tišina in vsak se je pogreznil v svoje misli," ni mogel pozabiti poleta Zlatnar, ki je takoj, ko je bilo to mogoče, poklical svoje dekle.

Vodovnik je rabil aspirin

"Večina potnikov je z aplavzom nagradila pilota, ko smo pristali, sam pa sem mu, kot še nekaj drugih, tudi osebno dal roko in se mu zahvalil za veliko olajšanje, ki smo ga doživeli, ko se je letalo varno peljalo po pristajališču," pa je dejal nepogrešljivi fizioterapevt slovenske atletske ekipe Khalid Nasif. "Prvi pristanek sem še videl, nato pa me je zaradi nenadnih dviganj, sunkov vetra, ki je premetavalo letalo, postalo slabo in sem s sklonjeno glavo skušal preprečiti, da bi bruhal," je povedal Matija Šestak, mož in trener Marije Šestak ter slovenski rekorder v teku na 400 m. Tudi telo Mirana Vodovnika, 197 centimetrov visokega in krog 150 kilogramov težkega hrusta iz Oplotnice, ki so mu rezervirali dva sedeža na letalu, je tako pretresel nemiren let, da je moral zaradi bolečin v vratu vzeti asipirn. "Sama na srečo nisem imela nobenih težav in sem lahko gledala druge potnike, kako so zadnji del poleta spremljali z grozo v očeh. Nekateri so se križali, drugi molili, spet tretji so le nemočno gledali v zrak... Moči mi je pobral le dolg polet, saj imam le en dan premora pred pomembnimi petkovimi kvalifikacijami," pa je dejala Šestakova.

Po hitrem poletu z domačim prevoznikom v Frankfurt je pilot slabe pol ure pred pristankom povedal, da na letališču poteka stavka in da je pričakovati zaplete, tudi s prtljago, kar je izzvalo precej nejevolje v slovenski ekipi. Šestakova se je takoj spomnila lanskega 25. julija, ko je bila v Monte Carlu na mitingu za super veliko nagrado IAAF druga s 14,48 metra, a je tam nastopila v opremi hrvaške zvezdnice v skoku v višino Blanke Vlašič. "Šprinterice imam sedaj vedno pri sebi v letalu, tudi tokrat," je pojasnila Šestakova. Na srečo pa je po pristanku v Valencii ekipa vendarle dobila vso opremo razen postojnske novinke na SP Nine Kovačič (60 m), ki pa jo je nekaj po enajsti zvečer vodja ekipe Boris Mikuž vendarle prevzel. "Imam pa resnično smolo. Iztek sem lahko zaradi zamude opravila le v hotelu," je povedala Kovačičeva.

Pristali s štiriurno zamudo

''Neverjetno, ampak kljub stavki je v Frankfurtu vse skupaj potekalo še enkrat hitreje, kot v Španiji, kjer se je delo odvijalo po ustaljenem ritmu," je zmajeval z glavo Stok. Slovenska ekipa je z letališča Jožeta Pučnika na Brniku odšla ob 7.55, v Madrid je prišla nekaj po tretji uri popolne in je po novih zapletih in zamudah letal zaradi premočnega vetra po osmi uri zvečer prispela v Valencio, štiri ure pozneje, kot je bilo načrtovano. "Zaradi stavke je imelo letalo v Frankfurtu naprej eno uro zamude, pilot je sicer nadoknadil nekaj časa, nato smo v Madridu med vmesnim pristankom nekaj po tretji uri popoldne pretekli skoraj celotno letališče, ki je res ogromno, ter prišli na terminal še tik pred vzletom letala. Vendar pa so Španci že dali naše sedeže drugim, ker se pred tem nismo mogli prijaviti na tem letališču. Tudi za drugi polet sva bila z Zlatnarjem na čakalni listi, na srečo pa sva na koncu vendarle tudi midva potovala z ekipo," je povedala Romanova, ki se je odločila, da bo tekla na 1500 m. Normi ima še za 800 m, kar je "odpisala" že pred časom, odpovedala pa se je tudi teku na 3000 m.

Zapleti pa se se zaradi slabe organizacije prirediteljev nadaljevali tudi naslednji dan, saj so športniki na akreditacije čakali več kot eno uro, ker se jim je pokvaril računalniški sistem, na trening so morali s taksiji zaradi slabe organizacije prevozov, potem pa so ugotovili še, da bodo iz dvorane za ogrevanje na tekmo šli po jeklenih montažnih stopnicah štiri nadstropja navzgor na prostem. "Tekmovalke in tekmovalci bodo dobro ogreti, potem pa bodo šli na tekmo po hladnem, saj tu zjutraj in zvečer, ko bodo tekme, ni pretirano vroče," je dejal Šestak, ki je dodal, da njegovo ženo zelo boli glava po vsem, kar je doživela dan prej, podobno pa so menili tudi drugi športniki, tudi iz drugih držav, ki so bili na letalu za Madrid.