Vedno več ljudi potrebuje vedno več pomoči

V zadnjem desetletju se je stanje domov za starejše zelo izboljšalo. Danes je v Sloveniji 95 domov za starejše. Število postelj se je od leta 2003 povečala z okoli 12.000 na 19.415. Za povečanje so poskrbeli skoraj izključno zasebniki. A mreža je bila slabo načrtovana, poudarja predsednik upravnega odbora skupnosti socialnih domov Boris Koprivnikar. "V severovzhodni Sloveniji imamo višek, v Ljubljani pa primanjkljaj." Ljudje želijo v starosti ostati v okolju, ki ga poznajo, zato Ljubljančane moti, da morajo v dom na Celjsko, Štajersko ali v Prekmurje. Dobre storitve, slaba infrastruktura Ker so stanovalci v domovih vedno starejši in potrebujejo vedno več pomoči, je delo v socialnih domovih vedno bolj naporno. Koprivnikar trdi, da bi takoj potrebovali vsaj deset odstotkov več osebja in da imajo za naporno delo prenizke plače. A na splošno storitve v domovih vsi hvalijo.

Infrastruktura v mnogih domovih pa je slaba, priznava Koprivnikar. "Ne vem, če je smiselno leta 2011 ljudem ponujati triposteljne sobe s skupno kopalnico. Žal imamo še vedno take situacije," je povedal.

Te težave pripisuje strogo nadzorovanim cenam. Pritisk na nižanje cen je velik, saj tako državljanom kot zdravstveni zavarovalnici primanjkuje denarja. "Rezultat tega je, da je cena postelje v domu nižja od realnih stroškov," je potožil.

Oskrba na domu je dražja Bivanje v javnem domu stane od 16 do 30 evrov na dan, odvisno od zahtevnosti oskrbe, ki jo nekdo potrebuje. V zasebnih domovih je cena za 25 do 30 odstotkov višja.

Ena ura oskrbe na domu stane okoli 12 evrov in za mnoge oskrbovance ena ura na dan ni dovolj. Če upoštevamo, da v domovih starostniki dobijo še bivališče, tri obroke na dan in zabavo, je jasno, zakaj se oskrba na domu ne razvija.

Višja cena domov za starejše bi spodbudila razvoj oskrbe na domu in izboljšala standard v domovih. A hkrati bi povzročila nove težave, opozarja generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije Bojan Regvar.

"Ljudje si višje cene ne morejo privoščiti" "Če tako veliko ljudi prejme manj kot 500 evrov pokojnine in podražite dom za starejše za tri evre na dan, je povsem zanesljivo, da bi mogoče četrtina upokojencev tega ne zmogla plačevati. Stroške bi morale kriti občine, ki bi se zato usedle na nepremičnine. To bi pomenilo velike težave znotraj družin," je pojasnil.

Zakon o dolgotrajni oskrbi in negi se sprejema že od leta 2003. Zdajšnji, četrti predlog, predvideva, da bi se v sistem dolgotrajne oskrbe vključilo 44.000 ljudi. Že leta 2020 bi se moralo to število povečati za 15 tisoč, je navedel direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo Davor Dominkuš.

"Za to bi potrebovali okoli 300 milijonov evrov javnih sredstev in okoli 65 milijonov zasebnih sredstev letno," je povedal. Kje denar vzeti, še razmišljajo.

Vsak državljan bi plačeval od 8 do 12 evrov na mesec "Lahko bi povečali prispevek, lahko bi uvedli novo zavarovanje ali nov davčni vir. Vsekakor bi bilo treba v izbrano obliko zajeti čim širši krog ljudi," je dodal.

Napoveduje, da bo prispevek zajel vso populacijo, tudi starejše, a bo zato relativno majhen. "Od 8 do 12 evrov na mesec na osebo. Lahko bi bil za revnejše nižji oziroma bi ga bili v celoti oproščeni, za bogatejše pa toliko večji," je dejal.

Trenutno je v Sloveniji razmerje med starejšimi, ki so v domovih, in tistimi, ki so deležni dolgotrajne oskrbe na domu, tri proti ena, v razvitih državah pa ena proti tri. Vsi se zavedajo, da je nekaj treba narediti.

Spremembe se dogajajo že od leta 2000 "Še vedno govorimo, da se nam bo na področju starejših v prihodnosti nekaj zgodilo. Dejstvo je, da so se nam spremembe začele dogajati leta 2000. Leta 2005 je Slovenija prečkala ta tako imenovani demografski prag in od takrat se nam spremembe dogajajo z eksponentno hitrostjo. Odgovorni sicer kažejo razumevanje, nakazujejo se rešitve, ampak ukrepov ni. Sistemskih sprememb ni," je kritičen Koprivnikar.