Odvisnik: Življenje ni cvetoče polje, a se ga prekleto izplača živeti

Ko razmišljaš za nazaj, se vedno izkristalizirajo vzroki, zakaj si postal alkoholik, odvisnik od alkohola ali pijanec, kot temu rečemo pri AA, pove naš sogovornik, ki je, tako kot velevajo pravila društva, želel ostati anonimen. "Danes verjamem, da si vsak najde svoje orodje, čeprav menim, da je odvisnost in s tem alkoholizem kot herpes, vsi ga imamo v sebi, le pri nekom pa se razvije. Vsi ti vzroki in posledice se morajo na neki točki ujeti, da pride do zlorabe alkohola, droge, česarkoli," pojasni.

Nikjer se nisem počutil doma Pred šestimi leti se je naš 34-letni sogovornik, sicer uspešen podjetnik, znašel v položaju, ko je dozorela odločitev, da si sam ne more pomagati, zato je odšel na srečanje anonimnih alkoholikov. Vzroke išče v otroštvu: "Že od majhnega sem mislil, da ne pripadam ničemur, nikjer se nisem počutil doma, nisem se identificiral z nobeno družbo, z ničemer. Mogoče enkrat v življenju, ko sem se identificiral z Red Hot Chili Peppers. Tudi v družini se nisem počutil domače, čeprav sem bil izredno zaželen in ljubljen."

Spomni se besed duhovnika Duvala, ki je v knjigi Otrok, ki se je igral z luno, zapisal: Hvala ti, mama, ker si me naučila ljubiti ljudi, hvala ti, ker si me naučila ljubiti Boga, čeprav neizrečeno, vendar me nisi nikoli naučila ljubiti samega sebe oziroma se braniti pred samim seboj.

"On pravi, da obstajajo tri vrste ljubezni – brezpogojna materinska, bratska do vseh ljudi in erotična. Če ni ravnovesja med vsemi tremi, se hitro vzpostavijo pogoji za odvisnost. Če to še posebej neguješ, tako kot sem jaz, postaneš odvisnik," razlaga.

Mihec in Mojh ali ovca, oblečena v volka Svojo osebnost razdeli na dva dela: na Mihca, ki je bil kljub pobalinstvu prestrašen fant, in Mojha, "ki sem ga ustvaril v rosnih letih, zato so bili začetki neprilagojenosti prvi koraki k zasvojenosti". "Strah, ki je bil ves čas prisoten, je bil na drugi strani gorivo za pogum. Ta pogum bi danes imenoval norost. Šele danes se učim popolnoma prevzemati odgovornost za sprejemanje samega sebe."

Pri 12 letih se je prvič napil, veliko je kadil, poskusil je vse droge razen heroina, bil je hiperaktiven, zabaval se je kot njegovi sovrstniki. "Potem sem izvedel za ločitev staršev, katerega vzrok je bil že spočet otrok z drugo žensko, ostal sem z razočarano mamo. Takrat sem se začel umikati, ves srd se je projiciral prek mame, veliko sva se prepirala. Danes gledam drugače, v njej je bila ena ogromna bolečina, s katero se ni znala spopasti tako kot jaz. Potem pa je še moja sestra noseča umrla v prometni nesreči, to pa je bil višek. V pol leta je neka topla, primarna družina, čeprav njun odnos že prej ni bil cvetoče polje, a sta znala, kadar je šlo za družino, stopiti skupaj, razpadla," se spominja.

Za trdo delo se je nagrajeval z alkoholom Odšel je od doma, odprl podjetje, zakopal se je v delo. "Medtem ko sem se utapljal v delu, sem krepko negoval svojo odvisnost. Ker sem bi priden, sem se doma nagrajeval, pil sem, kadil travo, meja se je premikala, na koncu sem bil le še lupina, meja ni bilo več. Delal sem zato, da nisem razmišljal, drogiral sem se in pil zato, da sem se anesteziral, soočil z življenjem, česar trezen nisem mogel početi, ker so bila moja čustva že povsem bolna. Razmišljal sem o samomoru, a poguma nisem imel, prikladnejše je bilo umiranje na obroke. Do trenutka, ko sem prispel do dna. To je bilo prvič leta 2002, ko sem se na neki proslavi čisto 'nabasal' in plesal po klavirju."

Vsak ima svojo mejo in globino, vsak ima svoj "poden" V tistem trenutku ga je poklical oče in ko mu je po telefonu zabrusil, naj ga pusti in da je bolje, če se kar ubije, da bosta imela z mamo mir pred otroki, je na drugi strani telefonske žice začutil ogromen strah. "Takrat se je v meni nekaj zlomilo, oče je prišel pome, čez en teden sem bil prvič pri AA. Šel sem iz občutka krivde, neke vrste prisila družine. Po prvem srečanju nisem pil eno leto, hodil sem na srečanja, se smilil sam sebi, prodajal zgodbo, kako sem jaz ubogi. A to je, ugotavljam po desetih letih, proces, skozi katerega posameznik mora iti, zanikanje, projeciranje, smiljenje samemu sebi. Kdaj se je človek pripravljen sprijazniti s svojo odvisnostjo, je odvisno od posameznika. Vsak ima svojo mejo, kdaj je dovolj hudo, vsak ima svojo hitrost in globino. Moraš dobro pasti na gobec, da boš kaj spremenil. Če bi mi v tistem trenutku kdo rekel, ugrizni v prometni znak, bi to naredil, samo da bi mi bilo bolje," pripoveduje.

Moj bazen po šestih letih ni nič manj prazen Po enem letu brez alkohola ga je polomil na nekem potovanju. Agonija je trajala tri leta, ko je leta 2006 popolnoma kapituliral in pristal v bolnišnici, nato pa spet odšel v AA. Bistvo vseh odvisnosti je, da se bazen, ki sem ga napolnil, po šestih letih treznosti, suhosti ni čisto nič izpraznil, pojasni. To je kronično napredujoča bolezen.

V AA je spoznal predvsem samega sebe, zaradi česar je hvaležen, da je odvisnik. "Začel sem igrati bobne, izdelujem verižice, za mojih pet let suhosti sem izdal knjigo poezij, rad kuham. Dvanajst let sem skrbel zase in za plače zaposlenih, tega nočem več. Našel sem svoj mir, vedno bolj najdevam tudi svoj 'đir', zelo sem kreativen, greznico sem očistil in se trudim, da jo dnevno čistim še naprej. V meni je vedno manj strahu, negotovosti. Življenje ni cvetoče polje, a se ga prekleto izplača živeti," je prepričan sogovornik.

Na srečanjih člani AA predvsem podajajo svoje izkušnje, se pogovarjajo, delajo pa po programu 12 korakov. "Najpomembneje je, da si priznaš nemoč nad alkoholom, to je prvi korak. V nekem trenutku sem si priznal tudi lasten strah, nemoč nad lastnimi čustvi, moje življenje je postalo neobvladljivo. Gre za preprost program za zapletene ljudi. Bolj si razgledan, vedoželjen, radoveden, inteligenten – ne poznam odvisnika, ki bi bil 'glup' – bolj ugotavljaš, da ni pomembno znanje, temveč vedenje, da svoje znanje preliješ. Pomembno je, da se človek zaveda vzgiba," pojasni. Živi in pusti živeti, ne postavlja si dolgoročnih ciljev, temveč za vsak dan posebej, »to so pomembni turistični napotkih, ki jih dobiš na srečanjih".

Ne prepričuj prepričanega Eno pomembnejših priporočil AA je, da ne prepričuj prepričanega, kajti "ta mora pasti na dno, da se lahko dvigne sam". "Ko prideš do faze, ko veš, da nočeš več tako naprej. Lahko torej sedim in povem svojo izkušnjo, ne bom pa prepričeval. To, kar delam zdaj, da torej pripovedujem svojo izkušnjo, je 12. korak, služenje, predajanje sporočila še trpečemu alkoholiku, ki sem ga dobil brezplačno. Kajti bistvo AA je anonimnost, drugo pa je, da vidiš, da je ljudem uspelo in jim uspeva." "Z odvisniki vsi lepo ravnajo, starši bi si prestrelili kolena, eni bi dali vse svoje premoženje, medicina bi nam plačevala zdravljenje, zato do odvisnikov nimam nobenega usmiljenja," je neizprosen.

In če se vrnemo na Mihca in Mojha: "Jaz sem z mojim Mojhom razčistil, predvsem pa sprejemam Mihca, vedno bolj postajam ena oseba. Petindvajset let je Mojh hodil spredaj, ni se mu bilo problem stepsti, bil je vulgaren, bil je dober poslovnež, hud romantik. Do pred nekaj leti sploh nisem vedel, kaj je to spoštovanje do žensk. Šele zadnjih nekaj let se učim spoštljivosti, sprejemanja človeka takšnega, kot je."

Razumeti, biti toleranten in strpen Naučil se je, da je njegova sveta pravica, da najprej razume samega sebe, potem se sam odloči, ali bo razumel druge. Poudarja: "Vedno jih razumem, če so iskreni, ker če sem jaz iskren do tebe, nisem odgovoren za tvoje solze, ker so stvari, ki jih je treba povedati, šele takrat te lahko razumem." In če se bo odločil, da te ne bo razumel, bo toleranten, če pa tudi tolerirati ne bo mogel, bo vsaj strpen. "Od človeškega živega bitja se pričakuje, da bo vsaj strpen do živih bitij. Sicer pa je vse, kar je plod človeške zablode srca, moč odpustiti," sklene.