SiolNET. Siol Plus Junaki za jutri
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Namesto životarjenja v domači železarni glavni igralec na ruskem trgu

1

termometer

"Ruski trg je res zahteven, vendar na njem delujemo že od leta 2005 in imamo tam postavljenih več kot 130 peči, kar pomeni, da smo v Rusiji eden najmočnejših igralcev."

Posel, zaradi katerega so mirni leto in pol Tako je svojo najnovejšo uspešno poslovno zgodbo v Rusiji opisal Hugo Bosio, lastnik in direktor podjetja Bosio iz Štor, ki mu je z rusko železarno Rdeči oktober, eno največjih v tej mogočni državi, uspelo skleniti največji posel v 23-letni zgodovini podjetja. Za proizvodnjo in dobavo industrijskih peči za termično obdelavo pločevine ter jeklenih palic so z ruskim partnerjem sklenili posel v vrednosti 12,5 milijona evrov. S tem poslom so zapolnili svoje proizvodnje zmogljivosti do konca letošnjega leta in za prihodnje leto, ta mesec so uvedli dvoizmensko delo, začeli dodatno zaposlovati, nove posle pa si lahko obetajo tudi njihovi dobavitelji.

"Vsaka peč, ki jo postavimo v Rusiji, je vredna med 400 in 800 tisoč evri oziroma je to pet kamionov opreme, ki jo dobavimo za vsako peč," je slikovit Hugo Bosio, ki doda, da njihova konkurenčnost temelji na dveh postavkah: so tehnološko na najvišji ravni, njihove cene pa so primerljive s konkurenco.

Kriza v Evropi je pospešila prodor na ruski trg Na ruski trg je podjetje Bosio, ki je začelo delovati leta 1990, vstopilo leta 2004, ko so se udeležili sejma v Moskvi. "Imeli smo tudi nekaj sreče, saj je k naši stojnici kmalu pristopil resen kupec, železarna Kušva z Urala, ki smo ji v treh, štirih mesecih prodali pet peči. Zdaj imamo tam že 13 svojih peči. Kriza v Evropi in Sloveniji je pospešila naš prodor na ruski trg, kjer se kriza manj občuti, saj je njihov BDP še vedno pri od šestih do osmih odstotkih," se začetkov in uveljavitve na ruskem trgu spominja Hugo Bosio. Naš sogovornik še pove, da so se intenzivno usmerili tudi na indijski trg, a tudi ta ogromna država je tako kot Evropa zašla v težave, saj je njihov BDP z dvanajstih padel na štiri odstotke.

Ali životarjenje ali samostojna pot Leto pred osamosvojitvijo Slovenije se je Hugo Bosio ob razpadanju nekdanjih jugoslovanskih trgov znašel pred karierno in poslovno dilemo: ali naj kot zaposleni v Železarni Štore še naprej životari tam ali se odloči za samostojno podjetniško pot? Odločil se je za drugo, in kot pravi, je vse do leta 2008 podjetje Bosio le raslo, potem pa je prišla kriza, ki je prizadela tudi njih, zato so bili prisiljeni v iskanje novih poslovnih rešitev in trgov.

Država naj pomaga pri subvencioniranju obrestne mere Na vprašanje, kako kot podjetnik vidi izhod iz krize, v kateri se je znašla Slovenija, odgovori, da je rešitev v internacionalizaciji podjetij in pridobivanju trgov v tujini. "Pri tem pa je nujna pomoč države pri izvoznih projektih. Ena od teh stvari je, da država subvencionira obrestno mero in da lahko našo opremo prodajamo na posojilo, celo na pet let in z odlogom plačila. Kar na primer na veliko počnejo Italijani v Rusiji in v preostalih državah, prav tako Čehi in Avstrijci. Samo pri nas ne moremo priti do tega, da bi se dogovorili, kaj je z obrestno mero. Pri nas je trenutno od šest do sedem odstotkov, v Avstriji pa od en do dva odstotka in jasno je, da so vsi iz teh držav konkurenčnejši," poudarja Hugo Bosio.

Konjeništvo kot rezervni projekt Sicer pa je naš sogovornik znan tudi po svojem konjeniškem centru na Lopati v Celju, ki je postal eden največjih v Sloveniji. "Za ta projekt smo se odločili leta 2007, da bi razpršili naše investicije iz osnovne dejavnosti in da ob krizi lahko začnemo kakšno drugo obetavno dejavnost. Pri konjeništvu smo za zdaj ostali pri njegovem športnem delu, razmišljamo pa tudi o turistični in hotelski ponudbi, ki bi bila podpora konjeništvu. A za ta del iščemo partnerja z znanjem in izkušnjami, malo pa smo zaradi krize to iskanje upočasnili," pojasnjuje Hugo Bosio.

EuroBasket najbrž le na velikem ali malem zaslonu Človek bi pričakoval, da se Hugo Bosio v prostem času ukvarja s konjeništvom, zato nekoliko preseneti, ko pove, da se ne, pač pa s košarko, ki je zanj priljubljena rekreacija. Prav gotovo bo na svoj račun prišel ob skorajšnjem EuroBasketu. Čeprav vstopnic za tekme naše reprezentance v Zlatorogu nima, ga bo spremljal na velikih zaslonih ali pa doma, če bo le kaj časa.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin