Saga o Celovških dvorih

Na sestanku naj bi menda sodeloval tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki si razumljivo želi čim prejšnje rešitve, še vedno pa ni znano, ali se ga bo udeležila tudi prva dama Vegrada Hilda Tovšak, ki nam v zelo kratkem telefonskem pogovoru ni znala odgovoriti, ali bo prišla v Ljubljano na sestanek na Gospodarsko zbornico Slovenije. Od Vegrada je med letoma 2007 in 2008 Mestna občina Ljubljana, skupaj z ljubljanskim in republiškim stanovanjskim skladom, odkupila 419 stanovanj v vrednosti 58,9 milijona evrov. Posel je pod drobnogledom evropske komisije, ki ocenjuje, ali gre za morebitno nedovoljeno državno pomoč gradbenemu podjetju. Koliko stanovanj je velenjskemu gradbincu uspelo zares prodati od skupaj kar 833 stanovanj, ni jasno. Jasno pa je, da mu voda bolj in bolj teče v grlo, saj naj bi bankam po neuradnih informacijah dolgoval vsaj pol milijarde evrov, od tega približno polovico večinsko državni Novi ljubljanski banki, za različne projekte (tudi za stanovanjsko-poslovni kompleks Celovški dvori).

V Vegradu danes na to vprašanje nismo dobili odgovora, kot tudi Vegradovi podizvajalci še vedno niso dobili jasnega zagotovila, kdaj bodo dobili vsaj del poplačil za opravljena zaključna dela v Celovških dvorih. In dokler ne bo poplačila podizvajalcev, tudi ali morda le s stanovanji, tudi ne bo uporabnega dovoljenja za Celovške dvore. Takšna je povsem preprosta resnica! Za dokončanje vseh del in uporabno dovoljenje za celoten kompleks bi podizvajalci potrebovali še vsaj mesec ali dva. To pomeni, da do takrat tudi ne bo tehničnega pregleda in da se kupci oziroma bodoči stanovalci ne bodo mogli vseliti, še naprej pa bodo tekle zamudne kazni, ker niso predali stanovanj, in teh naj bi bilo že krepko čez poldrugi milijon evrov. In tudi to ni znano, kje bo Vegrad dobil denar za poplačilo teh kazni, ko pa nima denarja niti za poplačilo podizvajalcev in celo za redne plače svojih delavcev.

Pri vsem tem je vsaj sporno, če ne celo kaj več, zakaj je večinsko državna NLB dopustila, da se je Vegrad tako globoko pogreznil v rdeče številke. Finančnih obveznosti naj bi imel celo precej več, kot jih imata skupaj SCT in Primorje. Zakaj se torej NLB drži ob strani, čeprav brez nje ni rešitve? In nenazadnje: zakaj se ob strani drži tudi država, ki je na koncu skoraj tretjinska lastnica Vegrada? Bo morda celovško sramoto presekal tokratni sestanek?

Zagotovo pa drži, da se saga o Celovških dvorih še ne bo tako kmalu končala …