Četrtek, 8. 4. 2010, 9.22
9 let, 1 mesec
Prodaja državne srebrnine, zelo selektivno!

Z ministrskim kolegom Mitjo Gasparijem sta na povsem različnih bregovih, katere lastniške deleže posameznih podjetij bi država morala prodati. Konec koncev tudi zaradi polnjenja proračunske luknje. Prav danes bo o oblikovanju agencije, ki bo v prihodnje skrbela za gospodarjenje s kapitalskimi naložbami države v slovenskih podjetjih, odločal matični parlamentarni odbor za finance. Minister za finance priznava, da so na področju gospodarjenja z državno »srebrnino« nujno potrebne spremembe tudi zaradi pogojev OECD-ja.
Katere naložbe so v slovenskem nacionalnem interesu, ki je bil v preteklosti vse prevečkrat zlorabljen kot moto, da v domače podjetje ni vstopil tuji partner?
Mi smo v procesu sprememb gospodarjenja s kapitalskega deleža države v posameznih podjetjih, mi zdaj z zakonom ustanavljamo neodvisno agencijo, ki bo gospodarila s temi kapitalskimi deleži, s tem bomo izpolnili pogoje OECD-ja o transparentnem in učinkovitem upravljanju s temi deleži v podjetjih. Ponekod v podjetjih so "državni" deleži takšni, da jih je smiselno prodati, spet za druge je bolje, da se ne odprodajo, zlasti zaradi "obrambe" delovnih mest in seveda razvojnih potencialov samih podjetij … sama agencija bo imela strateške možnosti, da opredeli in za to dobi tudi potrditev v državnem zboru, katere državne naložbe so strateške in katere »porfolijske«. Slednje se bo zlahka prodajalo, strateške pa seveda ne, odvisno od odločitve. Včasih je tudi mogoče, da je strateški partner tako pomemben, da bo v slovenskem podjetju gradil, nadgrajeval nadaljnji razvoj podjetja, takrat je razumljivo smiselno prodati, spet drugič pa ni in ne bo smiselno. Od primera do primera je odvisno, kakšna odločitev bo sprejeta! Jaz pri tem ne bi preveč dramatiziral.
Gospod minister, precej se govori o podjetjih, ki bi lahko bile »prevzemne« tarče in bi morda nekatera lahko potrebovala strateškega partnerja – Petrol, Telekom Slovenije, Slovenske železnice. Pa je v tem trenuteku glede na posledice krize sploh mogoče dobiti pravo ceno za delnico, ali drugače, je lahko finančni »izplen« najbolj optimalen?
Mislim, da se odpira vprašanje le tam, kjer imamo manj uspešna in tehnološko zaostala podjetja, pa bi nekako sodila v krog strateških nacionalnih naložb države. V ta krog zanesljivo sodijo Slovenske železnice, kjer bi bilo zagotovo dobrodošlo pritegniti strateškega partnerja, ki bo izboljšal trženje, pa za to izbral tudi primerne tehnike in tehnologije, skratka, bo znal bolje prodati »produkte« zdaj državnih železnic. Da bo tudi našel atraktivne in zanimive trge! Prav trgi pa so pomembni pri železnicah, zlasti v tovornem prometu, 500 kilometrov ali še več, če seveda želimo, da je ta vrsta transporta bolj in bolj konkurenčna cestnemu prevozu.
Kaj pa Telekom Slovenije, je narodnega pomena ali pa ga bo država prodajala, saj ima skupaj s paradržavnima družbama okoli tričetrtinski lastniški delež v Telekomu? Če vprašam drugače, ali Telekom Slovenije potrebuje strateškega partnerja? Ali pa bi bila prodaja deleža v Telekomu zgolj »polnjenje« precej prazne državne blagajne?
Žal jaz nisem pravi naslov za odgovor na to vprašanje, vprašati morate gospodarskega ministra, kolikor informacij pa imam jaz na voljo, Telekom ne potrebuje strateškega partnerja.
Če že govorimo o odprodaji državnih deležev v slovenskih podjetjih, se kar samo ponudi vprašanje, ali bomo že letos priče kakšni odmevni prodaji.
Mislim, da moramo najprej postaviti že omenjeno agencijo, potem pa se bomo začeli odločati, kaj prodati in kaj ne, oziroma v katerih podjetjih je treba pritegniti tujega strateškega partnerja, seveda v duhu, kaj bi to pomenilo za njihov razvojni potencial in ne nazadnje za njihovo rast. Jaz tu zagotovo vidim Slovenske železnice kot podjetje, ki potrebuje strateškega partnerja, pa seveda tudi kapitalske povezave, saj je okoli desettisoččlanski kolektiv globoko kapitalsko podhranjen.
Ne pa Petrol ali Telekom Slovenije?
Še enkrat, nisem pravi naslov za odgovor, ne bi želel, da bi moji ministrski kolegi to razumeli kot vmešavanje v pristojnost, ki ni moja.