SiolNET. Posel danes Finance
6,38

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako bo morebiten dvig obrestnih mer v ZDA vplival na posojila Slovencev?

6,38

termometer

 | Foto: Reuters
Foto: Reuters

Ameriška centralna banka resno razmišlja o dvigu ključnih obrestnih mer. Kako bo to vplivalo na življenje Slovencev in kdaj bi ji lahko sledila Evropska centralna banka?

Čas nizkih oziroma ničelnih obrestnih mer se počasi izteka, vsaj v ZDA, gospodarsko najmočnejši državi na svetu. Obresti so sicer še vedno nizke, a vse kaže, da bodo ameriški centralni bankirji že sredi junija nadaljevali višanje ključne obrestne mere.  Kako bo pričakovani dvig obrestnih mer v ZDA vplival na tečaj evra in švicarskega franka, bo odvisno od dogajanja na svetovnih trgih.

Posojilojemalci v švicarskih frankih so lahko pomirjeni

"Morebitna panika zaradi dviga obrestnih mer oziroma kateregakoli drugega negativnega dogodka bi lahko povečala povpraševanje po varnih naložbah, kamor spada tudi švicarski frank. V januarski korekciji finančnih trgov se to sicer ni zgodilo, vseeno pa tega ne smemo povsem izključiti," opozarja analitik družbe Alta Invest Matej Šimnic in dodaja, da bo imela pri tem pomemben vpliv tudi švicarska centralna banka.

Ta sicer nima javno določenega tečaja, ki bi ga morala braniti, "vseeno pa glede na svojo denarno politiko v zadnjem letu lahko rečemo, da ne bodo dopustili enormne krepitve franka", napoveduje Šimnic.

Dvig obrestnih mer v ZDA neposredno ne bo vplival na tečaj švicarskega franka, zato posojilojemalci v frankih tega ne bodo občutili. | Foto: Reuters Dvig obrestnih mer v ZDA neposredno ne bo vplival na tečaj švicarskega franka, zato posojilojemalci v frankih tega ne bodo občutili. Foto: Reuters

Tudi finančni analitik Domen Granda iz Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD) napoveduje, da dvig obrestnih mer v ZDA ne bo vplival na tečaj švicarskega franka, zato posojilojemalci v frankih tega ne bodo občutili.

Se bo pa nekoliko okrepil tečaj dolarja, kar bo Slovencem malenkost podražilo ameriške izdelke in potovanja čez lužo.

ECB še daleč od dviga obrestnih mer

V nasprotju z najmočnejšim svetovnim gospodarstvom je okrevanje evropskega gospodarstva še naprej šibko. "Pričakovati je, da bo ECB še dolgo nadaljevala trenutno ekspanzivno politiko poceni denarja," napoveduje Šimnic.

Granda pa pričakuje, da se bo z višanjem obrestnih mer v ZDA zmanjšal tudi pritisk na ekspanzivnost ECB. "Že če ta ne bo sledila Fedu, lahko pričakujemo krepitev dolarja, ki bo ugodno vplivala na izvozno konkurenčnost evropskega gospodarstva. Logično bi bilo, da bi se ECB za dvig obrestnih mer odločila šele ob izboljšanju gospodarskega stanja v Evropi in ob zvišanju inflacije," pravi Granda, ki dvig obrestnih mer v evroobmočju pričakuje šele čez leto ali dve.

Napovedi glede zvišanja obrestnih mer v ZDA že zvišujejo vrednost dolarja.

Govorice močno presenetile analitike

Na možnost višanja obrestnih mer je namreč nakazalo zadnje aprilsko zasedanje Odbora za odprti trg centralne banke ZDA Federal Reserve (Fed) in izjave nekaterih njegovih članov. Presenetilo je celo analitike in vlagatelje, ki so dvigu obrestnih mer pred tem pripisovali manj kot petodstotno možnost, čez noč pa je ta poskočila na 32 odstotkov.

A kot pravi Granda, tržni udeleženci še vedno pripisujejo 68-odstotno verjetnost temu, da dviga junija še ne bo. "Drži pa, da obstaja 74-odstotna verjetnost za dvig obrestnih mer v letošnjem letu," pojasnjuje Granda.

"Borzni udeleženci v danem trenutku že pričakujejo dvig obrestnih mer v ZDA. Zato menim, da na trge dvig obrestnih mer ne bo imel večjega učinka. Srednjeročno pa večji dvig obrestih mer zmanjša apetit vlagateljev po delniških naložbah, saj višje obrestne mere pomenijo višje stroške za podjetja. V primeru višjih obrestnih mer na banki se vlagatelji tudi manj odločajo za investiranje na delniške trge," pravi finančni analitik Domen Granda iz GBD. | Foto: Osebni arhiv "Borzni udeleženci v danem trenutku že pričakujejo dvig obrestnih mer v ZDA. Zato menim, da na trge dvig obrestnih mer ne bo imel večjega učinka. Srednjeročno pa večji dvig obrestih mer zmanjša apetit vlagateljev po delniških naložbah, saj višje obrestne mere pomenijo višje stroške za podjetja. V primeru višjih obrestnih mer na banki se vlagatelji tudi manj odločajo za investiranje na delniške trge," pravi finančni analitik Domen Granda iz GBD. Foto: Osebni arhiv

Do konca leta bi se lahko obrestna mera zvišala dvakrat

Tako kot morebiten junijski dvig obrestnih mer ostaja neznanka tempo nadaljevanja višanja obrestnih mer. Po komentarjih predstavnikov Feda bi se do konca leta lahko zgodila dva dviga. Spremembe bodo močno odvisne od makroekonomskega položaja. Večja ko bo gospodarska rast in inflacija, hitrejši in intenzivnejši bo dvig obrestnih mer.

"Izjemno težko je oceniti, kakšni bodo prihodnji koraki Feda. Verjetnost dviga obrestnih mer se spreminja iz dneva v dan. Ta je močno odvisen od izjav različnih predstavnikov ameriške centralne banke in prihodnjih makroekonomskih objav," pravi Šimnic.

Slabi makroekonomski podatki lahko napovedi postavijo na glavo

Decembrsko zagotovilo vodstva Feda, da bo nadaljnje višanje obrestnih mer počasno in odvisno od gospodarskih razmer, je pomirilo finančne trge. | Foto: Reuters Decembrsko zagotovilo vodstva Feda, da bo nadaljnje višanje obrestnih mer počasno in odvisno od gospodarskih razmer, je pomirilo finančne trge. Foto: Reuters

Šimnic dodaja, da se kljub možnosti junijskega dviga obrestnih mer večina analitikov nagiba v smer, da bodo prihodnje izjave predstavnikov Feda naravnane v smeri bolj jasnega zategovanja pasu v prihodnjih mesecih. "Jasno pa je, da lahko makroekonomski podatki v prihodnjih tednih predvidevanja obrnejo povsem na glavo," priznava Šimnic.

Ameriška centralna banka je šele decembra lani, prvič po letu 2006, dvignila ključno obrestno mero. Od leta 2006 dalje se je namreč ta zniževala in od leta 2008 dalje vztrajala na zgodovinsko nizki ravni od 0 do 0,25 odstotka. ZDA so s tem želele spodbuditi okrevanje domačega gospodarstva, kar jim je tudi uspelo. Ključna obrestna mera se zdaj giblje med 0,25 in 0,50 odstotka.

 

A zaradi upočasnitve gospodarske rasti v prvem četrtletju letos tako doma kot po svetu je začelo prevladovati mnenje, da se obresti letos morda sploh ne bodo več povišale. Trenutne razmere kažejo drugače.

Bolj kot dvig obrestnih mer bo na borze vplivala sprememba hitrosti in intenziteta

Na borznih trgih se zaradi dviga obrestnih mer pričakuje negativna korekcija, a kot pravi Šimnic, bo veliko odvisno od tega, kako bo Fed utemeljil svojo potezo.

"V tem trenutku je okrevanje evropskega gospodarstva še naprej šibko. Pričakovati je, da bo ECB še dolgo nadaljevala zastavljeno ekspanzivno politiko," napoveduje analitik Matej Šimnic iz družbe Alta Invest. | Foto: Matej Leskovšek "V tem trenutku je okrevanje evropskega gospodarstva še naprej šibko. Pričakovati je, da bo ECB še dolgo nadaljevala zastavljeno ekspanzivno politiko," napoveduje analitik Matej Šimnic iz družbe Alta Invest. Foto: Matej Leskovšek

Granda pa pravi, da borzni udeleženci dvig obrestnih mer že pričakujejo, zato na borzne trge ne bo imel večjega učinka. "Na delniške trge bo verjetno bolj vplivala kakršnakoli sprememba hitrosti in intenzitete dviga obrestnih mer od pričakovane. Če bi bil dvig posledica zaupanja ameriške centralne banke v nadaljnjo gospodarsko rast, bi lahko videli celo pozitiven odziv. Če pa bi vlagatelji ocenili, da gospodarstvo ostaja šibko, bi bila njihova reakcija negativna," sklene Granda.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin