Vlada v torek pred sindikate z novo ponudbo

S sindikati bodo nadaljevali pogajanja tudi po četrtku. Nekateri sindikalisti so pogajanja označili kot zaostrovanje.

Pličanič: Umik posameznih ukrepov je treba nadomestiti z drugimi Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je po pogajanjih s sindikati javnega sektorja pojasnil, da bo "nova ponudba" varčevalnih ukrepov spremenjena v tistih delih, kjer bodo menili, da je to smiselno in utemeljeno. Po njegovih besedah je možno tako sprememba oz. zmanjšanje posameznih ukrepov, kot tudi umik ukrepov. A če bo prišlo do umikov posameznih ukrepov, jih bo treba nadomestiti z drugimi, je poudaril. Ključna vprašanja razhajanja med vlado in sindikati javnega sektorja so po njegovih besedah plače, odprava plačnih nesorazmerij in vprašanje regresa.

"Časa preprosto ni" Kot pravi, se bo vlada s sindikati pogajala tudi, če se do četrtka ne bodo nič dogovorili, manevrskega prostora pa je po njegovih besedah kar nekaj. Dokler ukrepi v državnem zboru niso sprejeti, so pogajanja s sindikati možna, je pojasnil Pličanič. Sicer pa po njegovih besedah ne pride v poštev, da bi samo interventni zakon podaljšali do konca leta in se ta čas pogajali, kako bi varčevali. "Časa preprosto ni. Ta opcija ni sprejemljiva, preveč časa je bilo zamujenega v preteklosti," je dejal.

Šušteršič: Ta datum za sindikate ni mogel biti nobeno presenečenje Minister za finance Janez Šušteršič pa je po pogajanjih opozoril, da so časovnico obravnave varčevalnih ukrepov predstavili sindikatom že prej, tako da "ta datum danes zanje ni mogel biti nobeno presenečenje, razen če je bilo morda presenečenje, da vlada tisto, kar govori, misli resno".

"Pogajanja so možna pri vsaki točki" Po njegovem mnenju je časa za pogajanja in usklajevanje s sindikati dovolj, saj da je do sprejema rebalansa v DZ še med 20 in 25 dni. Ob tem opozarja, da je vlada obljubila, da bo vse ukrepe, za katere se bo dogovorila s sindikati, predlagala v DZ kot dopolnilo k členom zakona. Pogajanja so po njegovih besedah možna pri vsaki točki, pri vsaki točki so možne tudi drugačne rešitve.

"Prav je, da se to breme krize amortizira tudi v javnem sektorju" Glede grožnje z referendumom Šušteršič upa, da ga ljudje ne bodo podprli, če bodo sindikati javnega sektorja branili vsak evro svoje plače tako, da bodo šli na referendum. Minister pojasnjuje, da potem ostanejo ukrepi, kot so petodstotno zvišanje stopnje davka na dodano vrednost, s čimer bi dosegli podoben učinek na primanjkljaj. Tudi sindikati javnega sektorja bodo po njegovem mnenju težko razložili javnosti, zakaj bi zviševali davke, ki bodo znižali dohodke vsem, samo zato da v javnem sektorju ne bi izgubili niti evra svoje plače. "Prav je, da se to breme krize amortizira tudi v javnem sektorju," je dejal.

Podaljšanje izvajanja interventnega zakona ni rešitev ... S predlogom Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, da se podaljša izvajanje interventnega zakona tudi za drugo polovico leta, po mnenju ministra za finance v resnici ne bi prihranili 200 milijonov evrov, pač pa le preprečili toliko več izdatkov.

Šušteršič: V nobeni evropski državi pri uravnoteženju javnih financ ni šlo brez stavk Glede napovedi stavk v javnem sektorju pa Šušteršič pravi, da v nobeni evropski državi pri uravnoteženju javnih financ ni šlo brez stavk. "Mislim, da je normalno, da ljudje izrazijo svoje nestrinjanje oz. da sindikati to organizirajo," je dejal. Ob tem pa predlaga, da sindikati več časa porabijo za predlaganje svojih varčevalnih ukrepov. "S stavkami oz. protesti nas ne bodo prepričali, da ni potrebno uravnoteženje javnih financ. S tem, da nam dajo neke predloge, ki bi jih sprejeli, s tem nas lahko postavijo v situacijo, v katero bomo tudi mi morali pristati," je dejal.

V koaliciji naj bi bili glede varčevalnih ukrepov usklajeni Sicer pa ocenjuje, da so v koaliciji glede varčevalnih ukrepov usklajeni. Pojasnjuje, da je bil navzoč na enem sestanku s koalicijskimi poslanci, na katerem ni bilo nobenega ukrepa, za katerega bi kdo napovedal, da zanj ne bo glasoval. Šušteršič ob tem meni, da bi bilo primerno, da bi tudi funkcionarji v DZ spoštovali to, kar vlada predlaga oz. da si tudi oni izplačajo regres v višini, kot bo dogovorjen s sindikatom javnega sektorja.

Poleg varčevanja tudi nekaj davčnih vzpodbud za investicije Glede ukrepov na prihodkovni ravni je minister za finance napovedal, da bodo skupaj z rebalansom predlagali nekaj davčnih vzpodbud za investicije, za vlaganje v raziskave in razvoj. To bo po njegovih besedah omogočilo gospodarstvu, da zadiha, poleg tega iščejo način za dokapitalizacijo NLB. Vrsta ukrepov bo, kot napoveduje, pripravljena tudi na področju plačilne nediscipline. Sicer pa vsi ukrepi ne bodo pa predstavljeni kot paket ukrepov ob rebalansu, pač pa jih bo nekaj predstavljeno tudi prej oz. kasneje, je pristavil.

Sindikati kritični do kratkega roka za pogajanja V dveh dnevih ni mogoče izpeljati racionalnih pogajanj o vsebini izhodišč, pa je po pogovorih z vladno stranjo dejal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Štrukelj je izpostavil, da ga je presenetil prihod finančnega ministra Šušteršiča, ki je ob tem potrdil, da namerava vlada v četrtek obravnavati paket ukrepov v obliki zakonskih rešitev. Sindikalist se zato sprašuje, kaj lahko sploh še storijo, če namerava vlada v četrtek predlog sprejeti, saj "je očitno, da v dveh dneh ne moremo uskladiti tako zahtevnega paketa zakonov, ki brutalno posegajo v položaj javnih uslužbencev in uslužbenk". Vlada se po njegovi oceni ne ozira na svoje obljube o socialnem dialogu.

V sindikatu si bodo do konca prizadevali za sprejemljive rešitve Kot je spomnil Štrukelj, je konfederacija sindikatov javnega sektorja že na začetku predlagala, da bi se pogovarjali o zamrznitvi plač do konca leta. Ta zamrznitev bi namreč po njegovih besedah prinesla več kot 200 milijonov evrov. V tem času ali prej pa bi sprejeli ukrepe, ki bi imeli podporo tako javnih uslužbencev kot tudi državljank in državljanov oz. bi bili sprejemljivi "za večino tistih, ki niso privilegirani v naši državi". Vlada se je očitno odločila za drugačno pot, v sindikatu pa si bodo do konca prizadevali za sprejemljive rešitve.

Stavka ne bi bila enodnevna Glede stavke, ki je napovedana za 18. april, je Štrukelj še povedal, da to ne bi bila enodnevna stavka. Začela bi se na ta dan, nato bi bila prekinjena, vendar pa bi se nadaljevala, če ne bi bilo sprejemljivega socialnega dialoga z vlado.

Dopuščajo le kompromise pri nekaterih manjših ukrepih Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič pa je po pogovorih poudaril, da so z vladno pogajalsko skupini danes šli skozi vse točke dogovora. Predlagane ukrepe so sindikati v veliki večini zavrnili. Dopuščajo le kompromise pri nekaterih manjših ukrepih, medtem ko pri pogovorih o plačah in regresu niso dosegli še nobenega napredka. Na vprašanje, ali bo vlada na ta način povozila socialni dialog, je Ščernjavič odvrnil, da bodo to še videli. Po doslej znanih izhodiščih vlada med drugim predlaga znižanje plač javnim uslužbencem in funkcionarjem za 15 odstotkov in neizplačilo regresa v letošnjem letu. Znižala bi tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter regres za prehrano med delom.

ZSSS ne bo podpisal izhodišč za nov socialni sporazum Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je namreč danes sporočila, da ne bo podpisala izhodišč za nov socialni sporazum. Kot je pojasnil predsednik zveze Dušan Semolič, je predsedstvo pretekli teden sklenilo, da je treba najprej razrešiti probleme, vezane na rebalans proračuna. Predlagani vladni varčevalni ukrepi znižujejo mnoge socialne pravice, je opozoril.

Predsedstvo ZSSS sprejelo več sklepov Predsedstvo ZSSS, ki predstavlja 23 sindikatov javnega in zasebnega sektorja, je na izredni seji minuli teden sprejelo več sklepov. Eden od njih se navezuje tudi na socialni sporazum. "Z morebitnim sprejemom ukrepov, ki ne bodo vsebovali temeljnih zahtev ZSSS, bo vlada ignorirala vsa prizadevanja za sklenitev socialnega sporazuma, zato bo ZSSS v tem primeru zavrnil podpis izhodišč za sklenitev socialnega sporazuma," pravi sedmi sklep predsedstva.

V KSJS za zdaj še ne bodo podpisali izhodišč za socialni sporazum Da za zdaj še ne bodo podpisali izhodišč za socialni sporazum, je v imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) potrdil tudi njen predsednik Branimir Štrukelj. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, konfederacija, ki zastopa 74.000 javnih uslužbencev, soglaša z izhodišči, saj gre za "uravnotežen dokument, ki je dobra spodbuda in primerna osnova za sklenitev socialnega sporazuma". KSJS bo s formalnim podpisom kljub temu počakal do sprejema rebalansa proračuna, "ko bo jasno, ali bo vlada pri uveljavljanju ukrepov ravnala skladno z duhom opredelitev, ki so zapisane v izhodiščih". Po Štrukljevih besedah bo to pomembno vplivalo tudi na zmanjšanje nezaupanja, vezanega na uresničevanje dogovorov s strani slovenskih vlad, ki se je v zadnjih letih nakopičilo pri sindikatih.

Predsedstvo KSJS znova pozvalo, naj odloži izvajanje varčevalnih ukrepov Predsedstvo KSJS, ki se je pretekli teden preimenovalo v stavkovni odbor, je vlado danes tudi znova pozvalo, naj odloži izvajanje varčevalnih ukrepov in omogoči "dostojna in argumentirana pogajanja, ki ne bodo potekala v izrednih razmerah nemogočih časovnih rokov". "Enostransko vsiljevanje in vztrajanje vlade pri nesprejemljivih ukrepih, ki je v nasprotju z duhom izhodišč socialnega sporazuma, bo sicer z začetkom splošne stavke 18. aprila pripeljalo do socialnega konflikta," je še izpostavil Štrukelj.

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa za 18. april napovedujejo stavko. Zatrdili so, da bodo 18. aprila šole in vrtci zaprti, otroci pa doma.