SiolNET. Posel danes Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Industrijske cone so v Sloveniji premalo izkoriščena priložnost

4

termometer

 | Foto:
Tujih neposrednih naložb v domačih conah je premalo, precej drugače kot v sosednjih državah, razlog je zagotovo tudi v cenah zemljišč in stihijskemu upravljanju

Tako ugotavljajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so danes spregovorili o vlogi industrijskih con pri privabljanju tujih neposrednih naložb v Sloveniji in razgrnili analizo izkušenj v soseščini, ki jo je opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Kot je povedala Tanja Permozer z gospodarskega ministrstva, ima naša država kar nekaj prednosti, ki so lahko zanimive za tuje vlagatelje: od kakovostne delovne sile in že pregovorne dobre geografske lege do infrastrukturne povezanosti. Vendar pa je izziv Slovenije, kako predstaviti naše prednosti in priložnosti tujim naložbenikom, da se bodo ti lažje odločili za vlaganja v Sloveniji. Tuje naložbenike privabijo ugodne cene zemljišč in olajšave Industrijske cone so velika priložnost, vendar so v Sloveniji očitno premalo izkoriščene, je danes opozoril Damjan Kavaš z Inštituta za ekonomska raziskovanja, ko je predstavil izkušnje delovanja sedmih industrijskih con v soseščini, dveh v Avstriji in Madžarski, po ene v Italiji in Hrvaški ter ene na Slovaškem. V vseh sedmih obravnavanih primerih industrijskih con, ki so sicer zelo različne druga od druge, od Velikovca in Šentvida ob Glini v Avstriji, Trsta v Italiji, Varaždina na Hrvaškem, Zalaegerszega in Szombathelya na Madžarskem ter Nitre na Slovaškem, se lahko pohvalijo z velikim številom tujih neposrednih naložb, ki so jih pritegnile ugodna cena zemljišč, dobre infrastrukturne povezave in davčne olajšave.

Tuji naložbenik lahko na tujem v industrijskih conah najame ali kupi zemljišče Vse industrijske cone so bile soustanovljene z javnimi sredstvi na pobudo lokalnih ali regionalnih oblasti, vse cone profesionalno upravljajo gospodarska podjetja in za vse cone je značilno partnerstvo na različnih ravneh – nacionalno, regionalno in lokalno. Tujec v teh industrijskih conah lahko zemljišče kupi ali ga najame, kar v Sloveniji, malo nerazumljivo, ne more. V tujini so očitno prepoznali industrijske cone kot tržno dejavnost, je prepričan Klemen Koman z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

V Sloveniji več kot 330 različnih con ali približno ena in pol na vsako od 210 slovenskih občin V Sloveniji pa je slika precej drugačna. Imamo več kot 330 različnih industrijskih, poslovnih in obrtnih con, kar pomeni, da ima vsaka od 210 občin eno cono in pol. Te pa v glavnem le životarijo z redkimi svetlimi izjemami, kot so štiri pomurske industrijske cone – tudi v Murski soboti in Odrancih – ali vse bolj razvijajoča se industrijska cona v Črnomlju. Težave domačih industrijskih con je, da nimajo profesionalnega upravljanja cone oziroma podjetja, ki za to skrbi. "V Sloveniji zelo radi ustanavljamo industrijske cone, ko pa so ustanovljene, so prepuščene stihiji," žalostno ugotavlja Klemen Koman. Cene zemljišč v slovenskih conah višje kot na tujem V Slovenskih industrijskih conah so previsoke cene zemljišč. V soseščini je na obravnavanih lokacijah industrijskih con v Avstriji, Italiji, Hrvaški, Madžarski in na Slovaškem mogoče kvadratni meter zemljišča dobiti že od pet evrov v Varaždinu, za 17 evrov v coni v avstrijskem Velikovcu, ali za 18 evrov v Zalaegerszegeju. Pri nas se v pomurskih industrijskih conah cena za meter zemljišča giblje med 20 in 30 evri, v večjih mestnih središčih v Sloveniji pa celo med 80 in 120 evri. S temi cenami pa ne moremo biti konkurenčni. Povrhu tega pa so tuji naložbeniki v obravnavanih primerih v soseščini deležni še davčnih olajšav, oprostitve plačila komunalnih prispevkov, pa celo nacionalnih spodbud za proste industrijske cone. V pripravi nov program spodbujanja tujih neposrednih naložb Slovenija mora več kot do zdaj narediti pri spodbujanju tujih neposrednih naložb, če želi postati konkurenčno gospodarstvo. V pripravi je že nov program spodbujanja tujih neposrednih naložb, vprašanje pa je, ali lahko brez koordinirane akcije vseh zainteresiranih in korenite spremembe pregovorne nenaklonjenosti do tujih naložb pri nas na kratek rok v Slovenijo zares lahko pritegnemo čim več visokotehnoloških podjetij, ki bi odprla več delovnih mest v gospodarskih panogah z višjo dodano vrednostjo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin