SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

GZS: Namen zakona o preprečevanju zamud pri plačilih se spreminja v svoje nasprotje

2

termometer

Prej predvidljivi plačilni roki se podaljšujejo na zakonsko "omejenih" 120 dni, dobavitelje se izsiljuje z blagovnimi krediti, javni naročniki pa obljubljajo posle po dumpinških cenah.

Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), od vlade in ministra za finance zahtevajo interventne ukrepe za premoščanje neizvedljivih določb zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je sredi marca z namenom izboljšanja likvidnosti podjetij uveljavil najdaljše plačilne roke ter kot novost uvedel obvezen večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Pri podjetjih iz živilske panoge se je plačevanje zmanjšalo za 90 % O negativnih vplivih obveznega pobota na likvidnost govorijo v vseh podjetjih, ne glede na velikost, opozarjajo na GZS. Kot primer navajajo podjetja iz živilske panoge, ki oskrbujejo šole, vrtce in bolnice, kjer se je plačevanje zmanjšalo za 90 odstotkov. V pobot svoje obveznosti prijavljajo tudi javni zavodi, dobavitelji zaman čakajo na običajna plačila, navajajo. Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) bo prvi obvezni pobot izvedla ta petek, ob čemer se na zbornici ne strinjajo z v ponedeljek na vladi potrjeno tarifo, po kateri znaša nadomestilo eno tisočinko dejansko pobotanega zneska, a ne manj kot 2,60 evra.

Proti ukrepu protestirajo tudi računovodski servisi Proti ukrepu, ki terja prilagoditev informacijske podpore, kar stane čas in denar, protestirajo tudi računovodski servisi, davčni svetovalci in drugi, ki so zunanji servis za mikro in majhna podjetja, samostojne podjetnike in obrtnike. Enako velja za srednja in velika podjetja. Zakon namreč ni predvidel prehodnega obdobja za prilagajanje na obvezni pobot.

"Urgence podjetij, ki ne grozijo z nepokorščino, ampak bi nasprotno želela izvajati zakone, terjajo odgovor, kako in zakaj je mogoče sprejemati zakone brez upoštevanja realnih okvirov poslovanja in argumentov zavezancev, da povzročajo dodatna bremena ter stroške ter povzročajo nasprotne učinke od želenih," so odločeni na GZS.

Ministrstvo: Gre za dokument le tehnične narave Medtem ko na GZS zahtevajo, naj se pravila izvajanja večstranskega pobota, ki jih je v soglasju z vlado pripravil Ajpes, ponovno preverijo in uskladijo s strokovnimi javnostmi, pa na ministrstvu za finance odgovarjajo, da gre za dokument le tehnične narave, ki nikjer ne presega okvirja zakona.

Prav tako se na ministrstvu ne strinjajo s predlaganim zamikom med nastankom zamude in prijavo v obvezni pobot. V skladu z zakonom je namreč treba obveznost vpisati v prvi krog obveznega pobota, ki sledi dnevu nastopa zamude. "Dolžnik, ki je prišel v zamudo po dnevu uveljavitve zakona, je že vedel, da bo moral svojo neplačano obveznost vnesti v obvezni večstranski pobot," so zapisali.

Glede očitka o izvedljivosti pobota pa na ministrstvu za finance ugotavljajo, da glavno težavo predstavlja dejstvo, da zavezanci oz. od njih pooblaščeni računovodski servisi ne razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki, da bi v roku izpolnili zahteve iz zakona.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin