Grahek: Veliko bo odvisno od tega, ali nam bo uspelo stabilizirati bančni sektor

Ekonomista Jože Mencinger in Andraž Grahek v letu 2013 ne vidita bistvenega izboljšanja v gospodarstvu in na trgu delovne sile. Naša prihodnost pa je po njunih besedah precej odvisna od izvoza.

Mencinger: Mi včasih mislimo, da smo v središču sveta, pa nismo Donos do dospetja slovenske 10-letne obveznice se je v dneh po novem letu večkrat znižal in upadel pod pet odstotkov. Zakaj se je to zgodilo in kaj to pomeni za Slovenijo in naše zadolževanje? Ekonomist Jože Mencinger je prepričan, da je to za Slovenijo dobro. "Kot vem, je to posledica politike Evropske centralne banke, ki najavlja, da bo bolj ali manj posredovala povsod. Šlo za je neki splošen upad." Mencinger je sicer mnenja, da odločitev ustavnega sodišča, ki je pred dnevi zaustavilo referenduma o zakonu o državnem holdingu in zakonu o slabi banki, na to ni vplivala. "Ne vem, koliko se po svetu ukvarjajo s takšnimi odločitvami. Mislim, da se s temi odločitvami ne ukvarjajo posebej. Mi včasih mislimo, da smo v središču sveta, pa nismo ravno," je dodal.

Grahek: Trgi so v tem trenutku v nekem obvezniškem naletu Finančni strokovnjak Andraž Grahek pa je dejal, da je treba na to gledati v širšem kontekstu varnostnega mehanizma, ki je bil ponujen z zadnjo odločitvijo voditeljev evrskega območja: konkretno to pomeni Evropsko centralno banko (ECB) in program odprtih monetarnih transakcij. "Po tistem so močno upadle donosnosti do dospetja. In priča smo upadu na donosnosti tako italijanskih, španskih, irskih in drugih t. i. obveznic perifernih držav – torej držav evra, ki imajo strukturne težave."

Druga stvar pa je po njegovih besedah odločitev ustavnega sodišča, ki je dala še neko dodatno podporo slovenskim državnim obveznicam v decembru. Grahek sicer meni, da je prvi dejavnik kljub vsemu močneje vplival na dogajanje.

"Relativno se ni toliko spremenilo, se je pa splošna raven teh pribitkov močno znižala zaradi sistemskih rešitev: eno je program monetarnih posredovanj ECB-ja, drugo pa je bančna unija, ki se je začrtala in naj bi zaživela najpozneje do leta 2014. Trgi v tem trenutku so v nekem obvezniškem naletu in predvsem apetit za sprejemanje tveganj se povečuje, to se odraža tudi pri slovenskih obveznicah," je dodal.

Mencinger: Za zdaj ne vidim nobenih boljših časov Mencinger sicer glede prihodnosti ni optimističen. "Za zdaj ne vidim nobenih boljših časov. Če bo sreča, se bo ustalilo na tej ravni, brez upadov." Precej pa je naša prihodnost po njegovih besedah odvisna od tega, kaj se bo dogajalo v Evropi, saj je naš izvoz odvisen od tega, kaj se dogaja v Nemčiji." Veliko slovenskih podjetij namreč za nemški trg proizvaja dele za avtomobile. Dodal je, da so napovedi za leto 2014 optimistične, da pa ni še nihče povedal, kje je razlog za ta dvig.

Grahek: Slovenija bo v letu 2013 še vedno v neki obliki recesije Tudi Grahek je mnenja, da bo Slovenija v letu 2013 še vedno v neki obliki recesije. Po njegovem mnenju pa je vprašanje, kakšen bo upad na koncu leta. "Mislim, da bomo vseeno imeli določeno podporo na izvoznih trgih, kjer se že vidi določeno okrevanje. Dosti pa bo odvisno tudi od tega, ali nam bo uspelo stabilizirati bančni sektor in kako uspešno bo izvajanje zakona o stabilizaciji bank." Dodal je, da skokovitih preobratov ne moremo videti, leto 2013 pa bo predvsem leto, ko bo treba narediti domačo nalogo, ne pa samo govoriti o tem, da jo bomo naredili.

"Brezposelnost se lahko v tem letu še poveča" Slabe gospodarske napovedi pa ne pomenijo nič dobrega za trg delovne sile. Zavod za zaposlovanje tako predvideva, da bo konec leta 2013 v Sloveniji še več brezposelnih kot v preteklem letu. Tudi Mencinger je prepričan, da se lahko brezposelnost v tem letu še poveča. Je pa poudaril, da je ta v Sloveniji še vedno precej nižja kot pa je v povprečju v EU ali v evrskem območju (v Sloveniji okoli osemodstotna, v evrskem območju blizu 12 odstotkov). "Brezposelnost sledi gospodarski aktivnosti s precejšnjim razmikom. Ne pojavi se takoj odpuščanje, ampak z zamikom," je še povedal in dodal, da je pomanjkanje dela največja težava vsega sveta. To bi morali po njegovem mnenju reševati z bistvenimi posegi na trg dela, zmanjšati bi morali elastičnost. Z idejo konkurenčnosti pa po njegovem veliko ne moremo doseči, ker še dolgo ne bomo dosegli Kitajcev in podobnih.

"Če gledamo, da bomo v recesiji in da so v javnem sektorju predvidena določena varčevanja in racionalizacije, si je težko predstavljati, da se bo brezposelnost zmanjšala," pa je povedal Grahek. Na trgu dela bo po njegovem mnenju še vedno negativen trend. Grahek sicer meni, da se bo morda ta pritisk na odpuščanje konec leta nekoliko umiril, a le, če se bodo uresničila njegova predvidevanja, da se bo zgodil cikličen popravek gospodarske aktivnosti na izvoznih trgih.

"Pri nas smo po nepotrebnem uničili preveč podjetij" In kaj lahko Slovenija v letu 2013 stori za izboljšanje gospodarstva? Mencinger meni, da je treba reševati vsako posamezno podjetje, ki ga je mogoče rešiti in ki ima naročila. Dodal je, da če pustimo propasti enega, moramo vedeti, da je okoli tega nato še deset drugih, ki so odvisna od njega. Po njegovem smo po nepotrebnem v stečaj spravili Primorje in Viator & Vektor. "Pri nas smo po nepotrebnem uničili preveč podjetij, včasih za razmeroma majhne količine denarja, čeprav so imela naročila," je še sklenil.