Sreda, 9. 9. 2020, 10.19
4 leta, 3 mesece
Preživetje v divjini
"Biti 24 ur brez kapljice vode je nepredstavljivo!" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
V prvi oddaji Preživetje v divjini v novi sezoni smo lahko spremljali ekstremnega športnika iz Ljubljane. Klemen je preizkušnjo, ki jo je zanj pripravil mojster tehnik preživetja v naravi Brane T. Červek, uspešno opravil predvsem zaradi svoje dobre fizične pripravljenosti. V pogovoru nam je zaupal, kako je doživljal dehidracijo, kaj bi zdaj naredil drugače in kako je bilo spati na otoku, polnem divjih živali, ki so lahko za človeka tudi nevarne.
Kot prvi ste se preizkusili na novem terenu oddaje Preživetje v divjini. Kaj je bilo za vas najtežje?
Nova sezona oddaje Preživetje v divjini, v kateri so tekmovalci v vlogi brodolomcev na morju, mi je bolj pisana na kožo, saj lažje prenašam vročino kot mraz. Najtežje je bilo opravljati naloge v popolni dehidraciji ter biti 24 ur brez kaplje vode.
Kaj pa je bila po vašem mnenju največja napaka, ki ste jo storili?
Največja napaka, ki sem jo storil, je bila, da sem mnogo prepozno začel pridobivati pitno vodo s procesom kondenzacije. Zdaj bi ravnal popolnoma drugače. Najprej bi se lotil pridobivanja vode, šele nato bi se lotil raziskovanja otoka.
Ob spremljanju vaše preizkušnje so se tudi gledalcem pred TV-zasloni verjetno sušila usta. Kakšen je občutek biti ves dan brez vode na takšni vročini? O čem človek razmišlja?
To je nepredstavljivo. V resnici mi je po glavi hodilo samo to, kako priti do kakršne koli tekočine. Verjetno bi bil takrat, v danem položaju in po več dnevih na samotnem otoku, pripravljen tudi na pitje krvi kakšne ulovljene divje živali na otoku. Po končani preizkušnji sem se lotil hidracije postopoma, saj bi prevelik vnos tekočine lahko telesu povzročil težave. Na hrano pa med preizkušnjo nisem niti pomislil.
Na otoku ponoči postanejo aktivne tudi divje živali, vas je to kaj skrbelo?
Vem, da z divjimi živalmi ni šale. Zato sem spal tik ob morju, ker so nekatere kopenske divje živali v vodi nemočne, bi se ob njihovem morebitnem napadu lahko zatekel vanjo. Tam pa sem jaz doma (smeh, op. p.). Sicer pa sem imel ves čas v rokah tudi nož in kopje.
Preizkušnjo ste prestali tudi zaradi svoje odlične fizične pripravljenosti. Ste v kakšnem trenutku vseeno pomislili, da bi pozvonili na zvonec, ki pomeni predajo?
Res je, le vrhunska fizična pripravljenost me je rešila, da sem prestal te nadčloveške napore. Brez kondicije, tudi psihične, bi se verjetno predal in pozvonil. Sam sicer v nobenem trenutku nisem razmišljal o zvoncu in predaji. Ko mi je bilo najtežje, sem se spomnil tudi sinovih besed: "Oči, a ne, da boš preživel?" Poraz zame ne obstaja, če pa že, se poberem še močnejši in grem naprej.
Ali po tej preizkušnji na kakšno stvar gledate drugače?
Pogled na to, kako ob odvzemu vsakdanjih pomagal, ki jih imamo v življenju, postane človek zelo ranljiv. Onesnaževanje zemlje bo generacijam za nami prineslo veliko težav. Otok, na katerem sem preživel, je bil prepoln plastike in drugih smeti. Žalosten pogled na naravo. Navdušen pa sem tudi, da sem spoznal Braneta in ekipo. Spet sem se naučil nekaj novega.
