Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
4. 10. 2021,
14.46

Osveženo pred

2 leti, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,01

Natisni članek

Ponedeljek, 4. 10. 2021, 14.46

2 leti, 6 mesecev

Dobrodošli v Postojni!

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,01

Davnega leta 1818 je Luka Čeč ob odkritju Postojnske jame vzkliknil: "To je nov svet. To je paradiž." In od takrat je Postojna postala del svetovnih čudes.

V Postojni, kjer se že stoletja stikajo različne pokrajine in kulture, je življenje vselej povezano z odkrivanjem lepih poti in srečevanjem prijaznih ljudi. Tu, kjer Postojnska vrata kot prijazen naravni prehod že od nekdaj povezujejo Sredozemlje in Srednjo Evropo, narava ustvarja samosvoja kraška čudesa. Postojna je svetovna zibelka krasoslovja.

Mesto Postojna, ki je le 40 minut vožnje oddaljeno od glavnega mesta Slovenije in prav toliko od slovenske obale, ponuja številne možnosti za daljše počitnice ali prijeten oddih med koncem tedna. V turističnoinformacijskem centru pri knjižnici v Postojni dobite koristne informacije in vpogled v lokalno turistično ponudbo, turistične brošure, zemljevide, nasvete in ideje za zanimive izkušnje, predloge za nastanitev, gastronomske in kulturne prireditve ter širok izbor unikatnih domačih spominkov in daril. Z veseljem vam bodo pomagali.

Ruševine Gradu Hošperk. Fotografija: lasten arhiv | Foto: Ruševine Gradu Hošperk. Fotografija: lasten arhiv

NOTRANJSKI MUZEJ POSTOJNA – kjer se dotaknete kapnikov in si ogledate pravi srednjeveški zaklad

Notranjski muzej Postojna s stalno razstavo Muzej krasa predstavlja najbolj celovito razstavo o krasu v Evropi. Otroci vseh starosti lahko v muzeju skozi igro in raziskovanje izkusijo nepozabno doživetje, se kaj novega naučijo in pobožajo prave kapnike.

V Notranjskem muzeju Postojna je na ogled tudi pravi zaklad, in sicer največji slovenski grajski zaklad, ki je bil najden v Predjamskem gradu. Srednjeveški zaklad, ki ga sestavlja osem kosov pozlačenega germanskega posodja in dva srebrna beneška svečnika, je na prelomu iz 16. v 17. stoletje krasil dobrot polne mize v Predjamskem gradu, danes pa si ga lahko ogledate v muzeju. Med najbolj zanimivimi je čaša z mlinčkom na veter, ki je nisi mogel odložiti, dokler ni bila prazna.

Notranjski muzej. Fotografija: arhiv PY | Foto: Notranjski muzej. Fotografija: arhiv PY

Srednjeveški zaklad pa niso samo zanimive raznovrstne oblike pivskega posodja iz renesančnega obdobja, ampak tudi izredno redka posvetna srebrnina iz starejših slogovnih obdobij v umetnostni zakladnici na Slovenskem. Predmeti so srebrni in prevlečeni z zlatom, bogato okrašeni z vgraviranimi rastlinskimi motivi in drugo figuraliko. Po obliki in slogu spadajo približno v čas zadnje četrtine 16. stoletja in v začetek 17. stoletja. Čaše so predstavnice renesančnega pivskega posodja, izdelanega večinoma v nemških zlatarskih delavnicah, takšni predmeti pa so spadali v domove aristokracije, včasih tudi bogatega meščanstva.

Notranjski muzej. Fotografija: arhiv PY | Foto: Notranjski muzej. Fotografija: arhiv PY

Poleg zaklada si obiskovalci lahko ogledajo okostja ledenodobnih živali – jamskega medveda, stepskega bizona ter ostanke jamskega leva, hijene, nosoroga in celo povodnega konja … Predstavljena je tudi zbirka o živalih in lovu. Predstavlja različne oblike lova, razstavljene so številne gozdne živali, ki živijo v lokalnem okolju – od ptic, srnjadi, divjih mačk do volka in medveda. V muzeju lahko kupite tudi pristne spominke. Kot posebno doživetje pa vsem, ki bi si radi malo odpočili po raziskovanju muzeja, priporočamo ogled filma z očali 3D. Ta vas bo postavil v dobo divjega jamarstva, ko še ni bilo elektrike, kaj šele rdečega vlakca iz Postojnske jame. Navdušeni boste.

TIC Galerija Postojna. Fotografija: osebni arhiv PY | Foto: TIC Galerija Postojna. Fotografija: osebni arhiv PY

V POSTOJNI IMA BRITJE DOLGO BRADO

Ko se peljete po stari cesti skozi Postojno proti Ljubljani, na desni strani ne morete zgrešiti vogalne rožnate hiše, na kateri z velikimi črkami piše Brivec. Brivsko-frizerski salon Ozbič je eden od najbolj celovito ohranjenih obrtniških lokalov na Slovenskem iz obdobja med obema vojnama, saj je deloval med letoma 1924 in 2015. Želja po njegovi ohranitvi je v Postojni zorela vrsto let, zato so se na občini odločili, da brivnico popolnoma prenovijo in ji dajo nov sijaj, ki si ga najbolj znan salon v Postojni prav gotovo zasluži. S prenovo notranjosti so vse prostore povezali v funkcionalno celoto. V prvem delu legendarne stavbe je brivsko-frizerski salon s prenovljenim, v večini originalnim interierjem, v drugem delu stavbe pa je na voljo razstava o delovanju brivsko-frizerskega salona Ozbič in brivski obrti. Za obisk prenovljenega brivsko-frizerskega salona Ozbič vprašajte v Notranjskem muzeju Postojna.

PUSTOLOVŠČINA MED KROŠNJAMI

Družine se lahko odločijo še za malce bolj adrenalinsko pustolovščino in obiščejo Pustolovski park Postojna, ki je v objemu hladnih krošenj dreves v neposredni bližini Postojnske jame.

Ta vznemirljiva, časovno neomejena adrenalinska zabava je na voljo v hrastovem gozdu in je sestavljena iz petih različnih pustolovskih poti s skupno 78 različnimi zabavnimi ovirami. Med ovire spadajo mostovi, lestve, mreže, vrvi in žice za vzpenjanje navzgor ali čez oziroma za zdrs od ene pustolovščine do druge. Z malce spodbude boste prav vsi ne glede na starost in telesno pripravljenost lahko premagali vseh 78 različnih zabavnih preprek, ki so namenjene aktivnemu preživljanju prostega časa, srečevanju, igranju in druženju. Uživali boste na vznemirljivem, toda varnem popotovanju od drevesa do drevesa. Konča se s spustom po jeklenici, ki je prava adrenalinska pustolovščina.

Planinska jama. Fotografija: arhiv PY | Foto: Planinska jama. Fotografija: arhiv PY

S KOLESOM PO POSTOJNI IN OKOLICI

Kolesarjenje na Postojnskem je vse bolj priljubljeno. Urejenih in označenih je več kot sto kilometrov kolesarskih poti različnih težavnosti. Večina poti poteka po gozdu, mimo travnikov in pašnikov, tako da je kolesarjenje v Postojni poleti prijetnejše.

Med najbolj zanimivimi kolesarskimi potmi je Grajska kolesarska pot – gre za dobrih 55 kilometrov dolgo, razgibano, krožno kolesarsko pot, ki vas pelje po poteh srednjeveških vitezov. Poteka mimo številnih vasic in cerkva, na poti lahko obiščemo kar tri srednjeveške gradove (Grad PrestranekGrad Orehek in Predjamski grad), na robu Planinskega polja pa se peljemo mimo ruševin nekoč mogočnega baročnega gradu Hošperk. Ob poti je na voljo raznolika ponudba do kolesarjev prijaznih gostinskih obratov in prenočišč

Urejene so tudi manj zahtevne kolesarske poti za družine ali tiste, ki niso ravno v odlični kondiciji. Vedeti morate, da mesto Postojna leži na več kot 500 metrih nadmorske višine, tako da kamorkoli se odpravite, boste slej ko prej morali prevoziti kakšen klanec.  

Zelo zanimive so kolesarske poti, ki vodjo na drugo stran Javornikov, k našim cerkniškim sosedom, pa vse tja do Mašuna in naprej na Bistriško. Da ne govorimo o kolesarskih poteh na Nanos, kjer se res lahko odmaknete od vrveža. Večina poti poteka po stranskih cestah, po makadamu ter v objemu pašnikov in gozda. Vse niso označene, vam pa v turističnoinformacijskih centrih v Postojni lahko dajo informacije, kam morate iti, kje morate zaviti in kje boste kaj dobrega pojedli ob poti. Lahko vam posredujejo tudi GPX-koordinate, da se ne izgubite v javorniških gozdovih.

Prav zaradi tega obiskovalcem radi predlagajo vodene kolesarske ture, ki jih izvajajo licencirani turnokolesarski vodniki, saj vam ti na poti povedo še marsikatero zanimivost, ki jo poznamo samo domačini. 

PLANINSKO POLJE, ki ob deževju postane jezero

Planinsko polje velja za klasičen primer kraškega polja, tam pa živi kar 78 različnih vrst metuljev. Po Planinskem polju si utira pot reka Unica, ki izvira v Planinski jami. Če Planinsko polje obiščete po obilnejšem deževju, boste priča čudovitemu prizoru poplavljenega polja, ko se to spremeni v jezero.

Za bolj osebno, butično izkušnjo obiščite PLANINSKO JAMO

Planinska jama, največja vodna jama v Sloveniji, je na južnem robu Planinskega polja, le streljaj od Ravbarjevega stolpa in velja za eno najzanimivejših vodnih jam v Sloveniji. Daleč naokrog slovi po tem, da je pomembno življenjsko okolje za slavno človeško ribico (Proteus anguinus), ki lahko živi do sto let in meri 24 centimetrov, živi pa le v jamah na tem območju. Zanimiv je podatek, da lahko preživi celo deset let brez hranjenja.

Ogled Planinske jame je mogoč s pomočjo halogenskih svetilk in z vodnikom. Izbirate lahko med klasičnim enournim ogledom ali ogledom s čolni. Ta nepozabna avantura traja od štiri do pet ur ter je mogoča le ob nizkem vodostaju. Po 3,7 kilometra dolgi poti vam bodo delali družbo številne človeške ribice in čudoviti kapniki. 

Po končanem ogledu pa pokukajte še na Ravbarjev stolp, ki je ostanek srednjeveškega Malega gradu. Ohranjeni ovalni stolp je bil prvič omenjen že leta 1444, zgrajen je v poznogotskem slogu, kar se kaže predvsem v konstrukciji rebrastega zvezdnega svoda v pritličju.

Planinska jama. Fotografija: arhiv PY | Foto: Planinska jama. Fotografija: arhiv PY

RUŠEVINE GRADU HOŠPERK (Haasberg)

Na južnem delu Planinskega polja stojijo ruševine nekdaj mogočnega gradu Hošperk (Haasberg), včasih ene najbolj reprezentativnih baročnih stavb na Slovenskem. Gosposko domovanje z bogato notranjo opremo je bilo požgano v drugi svetovni vojni.

V neposredni bližini gradu stoji Grajska štala - star grajski hlev ter z zidovi obdano magično travnato dvorišče, v katerem je tudi manjša etnološka zbirka z različnimi predmeti, ki so bili najdeni na tej lokaciji. 

V bližini Gajske štale je tudi Škratova deželica. Ob obilnejšem deževju oživijo številni skoraj neopazni izviri, razsejani po pobočju, in skupaj z vodo iz Cerkniškega jezera, ki privre iz jame Škratovka, napolnijo strugo hudourniškega potoka, ki si med bujnim rastjem poišče pot do izliva v reko Unico.

PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI

Tega pregovora se v Postojni radi držijo, zato ne boste lačni. Kjer je toliko gozdov, je tudi veliko divjačine. Na krožnikih številnih odličnih domačih gostiln in restavracij se divjačina združi s sezonskimi divjimi dobrotami, kot so gobe ali čemaž.

Na Postojnskem lahko poleg klasike za vsejedce izbirate tudi jedi z mesom angus goveda ali osla. Doma pridelano zelenjavo, zlasti na turističnih kmetijah, pa dopolnjujejo značilne koline s krvavicami in pečenicami ter suhe domače mesnine in mlečni izdelki.

V Guštarni v Postojni, lokalni trgovinici, ki prodaja izključno izdelke slovenskih proizvajalcev, boste našli številne domače dobrote. Ponujajo degustacijo dobrih vin, penin, domačih sirov, pršutov, pancet, oljčnih ali bučnih olj ter številnih drugih lokalnih dobrot. Eden od izdelkov je tudi t. i. Jakobova malica. Pa dober tek!

Če vam ostane še kaj energije, vas bodo gostoljubno sprejeli na HUDIČEVCU

Na ekološki kmetiji Hudičevec vas čakata prijeten domač ambient in nepozabno kulinarično doživetje. Kmetija stoji ob vznožju Nanosa, sredi cvetočih travnikov in ob potoku Nanoščica. Vsem, ki so na oddihu v Hudičevcu, so na voljo vedno sveže, slastno pripravljene domače jedi, h katerim spadajo tudi odlična vina in domači sokovi. Gre za družinsko kmetijo, na kateri si prizadevajo za zadovoljstvo svojih gostov. Na kmetiji je precej domačih živali, na okoliških pašnikih pa je mogoče videti konje, osle, koze, krave in ovce. Otroci se bodo zagotovo razveselili jahanja konj. Na kmetiji si lahko ogledate še zbirko starega kmečkega orodja, ki je v prostorih nekdanjega mlina in žage. 

Legenda o imenu

V 16. stoletju je imel baron Rossetti v lasti veliko posestev, ki so se razprostirala od Nanosa do Postojne in še naprej. Na posestvu pod Nanosom je ob potoku stal mogočen mlin, v katerem je živela baronova oskrbnica. Bila je neusmiljena in hudobna, ljudje so se je bali. Pri sebi je vedno nosila orožje in o njej se je širil glas, da se ne boji niti Boga, še manj pa hudiča.

Prišla je zima in oskrbnica je hudo zbolela. Bilo je v navadi, da se k umirajočemu ali hudo bolnemu človeku pokliče duhovnika. Tako so vaščani k bolni oskrbnici pripeljali duhovnika, a ga ta ni hotela sprejeti. V upanju, da bi ga oskrbnica le sprejela, se je duhovnik preoblekel v hudiča in se ponovno odpravil na obisk, a žal neuspešno. Ko ga je oskrbnica zagledala, je bila prepričana, da je po njeno dušo prišel sam hudič. Ustrašila se je in duhovnika ustrelila. 

Postojna je poleg čudovitih naravnih znamenitosti in zanimivih ljudi tudi kraj, poln zgodb in skrivnostnih legend. Že samo ime Postojna vabi ljudi, da ostanejo, saj pomeni tudi "postojáti ali postati". Kmalu boste ugotovili, da tako ni brez razloga. 

Na Postojnskem lahko uživate v različnih aktivnostih pod in nad zemljo, v vodi in v zraku. Lahko se podate na pot peš ali s kolesom in odkrivate neokrnjene gozdove ter bližnje vrhove. Uživate lahko v opazovanju gozdnih živali, poleti se lahko osvežite v reki Unici, kamor se ribiški navdušenci vsako leto vračajo na muharjenje. Podoživite raziskovanje jam na povsem edinstven način v sklopu jamskega trekinga ali ogleda s čolnom. Za tiste, ki ste radi pod oblaki, pa priporočamo sapo jemajoč panoramski polet nad našo destinacijo.  

Z veseljem in odprtih rok vas bodo pričakali s svojo večtisočletno zgodovino, mistiko, legendami in vrhunsko ponudbo. 

Naročnik oglasnega sporočila je Nina Meglič s.p.

Ne spreglejte