Pezdir: Država sama sebe ne bo oglobila

Urad za varstvo konkurence je odločil, da so elektrodistributerji ravnali proti pravilom trga, ko so 1. januarja 2008 usklajeno dvignili ceno električne energije za šest odstotkov, vrhovno sodišče pa je lani naložilo vračilo neupravičeno zaračunanega denarja. Toda o vračilih še vedno ni ne duha ne sluha – zakaj, je v pogovoru za SiOL odgovoril dr. Rado Pezdir, ta predseduje društvu, ki je od gospodinjskih odjemalcev elektrike začelo zbirati pooblastila za oddajanje zahtevkov za vračilo denarja. "Težko je odgovoriti, zakaj so ustanove jalove" "Prekrškovno sodišče bi moralo naložiti kazen, ki izhaja iz odločbe urada za varstvo konkurence, iz odločbe vrhovnega sodišča pa izhaja, da bi morali elektrodistributerji gospodinjstvom izplačati neupravičeno zaračunane zneske. Nadzor nad zadnjim je, mislim, domena davčne uprave ali ministrstva za finance, v enem delu pa tudi računskega sodišča. Zakaj so vse te ustanove jalove, je težko odgovoriti, mislim pa, da je razlog, da so vsa ta elektropodjetja paradržavna. Pri tem se razkriva tista najbolj sprevržena logika, da država sama sebe ne bo nikoli oglobila," je pojasnil. Elektrodistributerji se branijo množičnega izplačevanja Ravnanja elektrodistributerjev ne odobrava, a jih razume: "Branijo se množičnega izplačevanja. Če jim kdo pošlje zahtevo, ga bodo izplačali, na zahtevek morajo odgovoriti. Računajo pa na to, da ljudje tega ne bodo pošiljali sami od sebe. Zato tega poračuna tudi ne naredijo ob letnem obračunu in zdaj čakajo zahtevke."

Vprašali smo tudi, zakaj se za svojo akcijo niso odločili že prej. "V društvu smo se ravno zdaj ustrezno organizirali, zelo simbolično pa je še, da je 30. junija minilo eno leto, odkar je vrhovno sodišče zavrnilo zadnjo pritožbo elektropodjetij."

"Morali bodo izplačati" Zanimalo nas je, kako nameravajo doseči svojo pravico. "Sledimo temu, kar nam zagotavlja zakon: s končanim postopkom na vrhovnem sodišču smo dobili pravico do uveljavljanja zahtevkov; mi jih bomo uveljavljali, elektrodistributerji pa jih morajo izplačati. Ne verjamem, da bo ob velikem številu zbranih zahtevkov cinizem elektrodistributerjev še vedno tako močen, da preprosto ne bodo želeli izplačati. Če se to vendarle zgodi, bomo morali razmišljati o drugih možnostih, za zdaj pa delujemo v okvirjih tega, kar lahko zahtevamo v skladu z odločbo in pravno državo. Upam, da nam ne bo treba vlagati tožb, ker bi bilo to z vidika delovanja pravne države že bolno, saj nam zakon to uveljavljanje že omogoča," je pojasnil Pezdir.

Hitro do desetine gospodinjskih odjemalcev Pezdir je prepričan, da bo zbiranje podpisov hitro: "Mislim, da je v Sloveniji okoli 500 tisoč gospodinjskih odjemalcev, s hitro zbranimi 10 tisoč podpisi bomo poslali prvi znak, z nadaljevanjem zbiranja pa mislim, da bo tudi številka 50 tisoč odjemalcev, to je deset odstotkov, hitro dosegljiva."

Nadomestilo ni skriti strošek V sporazumu, eni od treh listin, ki jo mora odjemalec električne energije izpolniti, če želi, da ga pri vračilu neupravičeno zaračunane elektrike zastopa Društvo za vračilo preplačane elektrike, je omenjeno nadomestilo, ki ga obdrži društvo pred nakazilom sredstev, izplačanih oškodovanim odjemalcem od elektrodistributerja . Toda Rok Sonc, pravnik Društva za vračilo preplačane elektrike, je v pogovoru za SiOL zatrdil, da to nadomestilo zajema dejanske stroške in da "odjemalec v celoti dobi tisto, kar je bilo neupravičeno zaračunano. To niso nič drugega kot stroški, ki so nastali zaradi pogajanja in morebitne pravde".

Ker Sonc priznava, da omemba nadomestila v sporazumu lahko zbuja dvome, bodo formulacijo v njem verjetno dopolnili in pojasnili, a obenem že zdaj zagotavlja, da skritih stroškov ni: "Stroški so vedno v breme posameznega elektrodistributerja in bodo del priznanih stroškov." Predsednik društva Rado Pezdir ob tem dodaja: "Najvišji strošek, ki ga bodo imeli odjemalci, je poštnina za listine, ki nam jih bodo poslali na naslov društva."

Elektrodistributerji zaviti v molk Za mnenje in komentar smo želeli vprašati tudi vseh pet poklicanih elektrodistributerjev (Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska, Elektro Primorska, Elektro Celje in Elektro Maribor), a so se večinoma zavili v molk. Eden nam je posredoval svoje že znano stališče, pri preostalih nam sploh ni uspelo priti do pravih sogovornikov. Ostaja upanje, da se jim le ne bo uspelo tako učinkovito izogniti zahtevkom, kot lahko bežijo pred novinarsko radovednostjo.