Zgodba o zelenem kosu papirja, ki je zavladal svetu

To je seveda ameriški dolar, zaradi svoje barve poimenovan tudi zelenec. Novembra 1914 je bankovec začela izdajati leto prej ustanovljena ameriška centralna banka, uradno imenovana Federal Reserve (FED).

Ameriška denarna zmešnjava pred letom 1914 Seveda so imele ZDA, ki so svojo neodvisnost razglasile leta 1776, svojo valuto oziroma valute, poimenovane dolar, že pred letom 1914, toda njihov denarni sistem je bil pred tem podoben veliki zmešnjavi (glej: How the Dollar Went From a Simple Banknote to the World's Currency, The Atlantic). Prvi bankovec oziroma valuta, ki so jo začeli izdajati osamosvojeni Američani, je bil tako imenovani kontinentalni dolar, ki pa je propadel v obdobju hiperinflacije v osemdesetih letih 18. stoletja.

Joachimsthalerji, thalerji, tolarji, dolarji … Ime dolar so povzeli po španskem srebrniku, ki se je uradno imenoval real de a ocho, Američani pa so ga poimenovali spanish dollar zaradi podobnosti s srebrnikom tolarjem. Samo ime dollar oziroma dolar je namreč angleška izgovarjava besede taler oziroma thaler.

Thaler je okrajšava za joachimsthaler, srebrnik, ki so ga najprej kovali v mestu Joachimsthal – zdaj se mesto, ki leži na Češkem, imenuje Jachymov. Po tolarjih je leta 1991 dobila ime tudi valuta samostojne Slovenije. Slovenski tolar se je poslovil s sprejemom evra leta 2007. Do leta 1857 v ZDA kot plačilno sredstvo tudi tuje valute Vrnimo se v ZDA: da bi bila zmešnjava še večja, so do leta 1857 kot plačilno sredstva v ZDA veljale tudi tuje valute, med njimi tudi španski dolar. Šele leta 1863 – v času ameriške državljanske vojne – so postali zvezni dolarji, ki so jih kovali oziroma tiskali v ZDA (med državljansko vojno se je spet pojavil papirnati dolar), edino plačilno sredstvo.

Kot zakonito plačilno sredstvo so bili namreč takrat prepovedani tudi dolarji, ki so jih izdajale posamezne zvezne države. Še vedno pa so dolarje lahko izdajale posamezne zasebne banke.

Rojstvo Zveznih rezerv Zaradi pogostih kriz pa so leta 1913 v ZDA ustanovili centralno banko FED, ki je začela nadzorovati izdajo dolarjev. Ta FED-ovski dolar, če ga tako poimenujemo, se je izkazal za pravo zgodbo o uspehu. Veliko zaslugo za to – gledano z ameriškega stališča – ima izbruh prve svetovne vojne.

Do takrat je bil namreč glavna svetovna valuta britanski funt šterling, ki je bil od leta 1821 vezan na zlato (tako imenovani zlati standard oziroma zlata veljava). Kljub temu da je ameriško gospodarstvo že v sedemdesetih letih 19. stoletja prekosilo britansko, je London ostal svetovno finančno središče do leta 1914. Svetu vlada britanski funt Podjetja in vlade so tako hitele v londonski City, da bi tam dvignile denar. Britanski funt je bil namreč svetovna rezervna valuta. V britanskih funtih je delovala tudi mednarodna trgovina. Tudi uvozniki ameriškega blaga (na primer avtomobilov) so Američane plačevali v funtih.

Šele s prvo svetovno vojno so se stvari postavile na glavo. Med vojno so namreč države opustile zlati standard in plačevale vojaške izdatke z na novo natisnjenim denarjem, kar po navadi povzroči inflacijo.

S prvo svetovno vojno je bilo (začasno) konec zlatega standarda Ko je izbruhnila vojna leta 1914, je večina držav opustila zlati standard, Velika Britanija pa je vztrajala. Toda samo uradno, neuradno se mu je odrekla. Ker so ZDA vstopile v vojno šele leta 1917, so imeli Američani več denarja za sposojanje.

Države kot Kanada, Čile, Argentina in Švica so si začele denar sposojati v ZDA. Prodajale so državne obveznice, nominirane v ameriških dolarjih, da bi privabile ameriške vlagatelje.

Dolar je postal vodilna valuta na svetu Ko se je vojna bližala koncu, je Velika Britanija iz posojevalca oziroma upnika postala izposojevalka oziroma dolžnica. Veljava dolarja se je še povečala, ker se je Velika Britanija tudi v resnici vrnila k zlatemu standardu šele leta 1925.

To je prizadelo mednarodne trgovce, ki so imeli veliko funtov shranjenih v britanskih bankah. Ko je leta 1925 Velika Britanija spet uveljavila zlati standard, je bilo že prepozno. Dolar je postal vodilna valuta na svetu.

Prevlada dolarja po drugi svetovni vojni Dolar je še okrepil moč po drugi svetovni vojni, ko je bila Evropa v ruševinah, evropski kolonialni imperiji, med njimi tudi najmočnejši, britanski, pa so začeli postopoma razpadati. Edina pomembna valuta po drugi svetovni vojni je bil dolar.

Mednarodni povojni monetarni sistem se je vzpostavil že na konferenci v Bretton Woodsu leta 1944, na katerem so se zbrali predstavniki vseh 44 držav protihitlerjevske koalicije (glej: How The Dollar Became The World’s Reserve Currency, spletna stran Market Sceptics). Ko je dolar postal zlato Med drugim je konferenca, na kateri so ustanovili tudi Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko, določila zamenljivost dolarja v zlato (v razmerju 35 dolarjev za unčo zlata). Za centralne banke drugih držav je bilo tako kopičenje dolarjev enako kopičenju zlata. Dolar je postal tudi valuta, s katero se je trgovalo s surovinami, tudi z vse pomembnejšo nafto.

Kako je dolar postal svetovna rezervna valuta Ko pa je ZDA leta 1971 – v času vietnamske vojne in vzponu japonskega in nemškega gospodarstva – enostransko odpravila zamenljivost dolarja za zlato (tako imenovani Nixonov šok), pa je dolar postal rezervna svetovna valuta.

Trenutno je okoli 60 odstotkov svetovnih deviznih rezerv v dolarjih (okoli 11,6 bilijona dolarjev v ameriških državnih obveznicah – to znaša 9,3 bilijona evrov) (glej: Jörg Rohmann, članek Wie die USA mit der Dollar-Waffe die Welt unterjochen, Focus).

Bo juan ogrozil prevlado dolarja? Po podatkih Thomson Reuters Data Stream iz oktobra 2013 se 81,8 odstotka svetovne trgovine odvija v dolarjih (8,7 odstotka v juanu, 6,7 odstotka v evrih, 1,4 odstotka v jenih in 1,4 odstotka v drugih valutah). Prav v juanu, valuti vzpenjajoče se gospodarske supersile Kitajske, številni vidijo najresnejšega tekmeca ameriškem zelencu. Prihodnost bo pokazala, kdo bo zmagovalec v svetovni vojni valut.