Četrtek, 7. 9. 2023, 6.15
1 leto, 3 mesece
561. dan vojne v Ukrajini
Stoltenberg: To se dogaja z ruskimi obrambnimi linijami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,00
Ukrajina je protiofenzivo začela letos.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v Evropskem parlamentu dejal, da Ukrajina napreduje v protiofenzivi, ki jo je začela v začetku leta.
21.13 Evropa skupno obljubila 156 milijard evrov pomoči za Ukrajino
20.23 Ukrajinski uradnik: Večina ruskih vojakov, ki so se urili v Belorusiji, je bila premeščena na druga območja
15.40 Začetek izvoza ukrajinskih žit prek hrvaških pristanišč
15.12 Rusija obsoja načrt ZDA, da bi v Ukrajino poslali zaseženi ruski denar
14.54 Rusija: ZDA bodo odgovarjale
14.47 Macron: Na olimpijskih igrah v Parizu ne more biti ruske zastave
11.27 Stoltenberg: Ukrajinci postopoma osvajajo teren
10.12 Rusija z droni znova napadla ukrajinsko pristanišče Izmail
7.02 Blizu Moskve sestrelili ukrajinska brezpilotna letala
6.15 Blinken v Kijevu pozdravil napredek ukrajinske protiofenzive
21.13 Evropa skupno obljubila 156 milijard evrov pomoči za Ukrajino
Finančna in druga pomoč, ki jo je Evropa skupno obljubila Ukrajini, znaša 156 milijard evrov, kažejo danes objavljeni podatki nemškega inštituta za gospodarske raziskave Ifw. V znesku je všteta pomoč, ki so jo Ukrajini obljubile Evropska unija in njene članice, pa tudi evropske države, ki niso članice EU, kot sta Velika Britanija in Norveška.
Skupna vsota pomoči za Ukrajino, h kateri so se zavezale evropske države, krepko presega skupen znesek pomoči, ki so ga obljubile ZDA. Ta namreč znaša nekaj manj kot 70 milijard evrov, od tega 42 milijard za vojaško, okoli 24 milijard za finančno ter 3,5 milijarde evrov za humanitarno pomoč, navaja inštitut Ifw.
"Presenetljivo je, kako hitro je Evropa prešla na stalni, večletni program podpore Ukrajini. V primerjavi s tem ZDA zdaj močno zaostajajo, saj v zadnjih mesecih niso sprejele nobene pomembnejše zaveze," je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal Christoph Trebesch, vodja skupine na Ifw za spremljanje podpore Ukrajini.
Samo Evropska unija se je za obdobje do leta 2027 zavezala, da bo za pomoč Ukrajini namenila 50 milijard evrov. Poleg tega je inštitut Ifw omenil nemški paket vojaške pomoči v vrednosti 10,5 milijarde evrov za obdobje od leta 2024 do 2027 ter druge enkratne ali večletne programe pomoči za Ukrajino, h katerim so se zavezale Norveška, Danska, Velika Britanija, Švica, Švedska, Portugalska in Litva.
20.23 Ukrajinski uradnik: Večina ruskih vojakov, ki so se urili v Belorusiji, je bila premeščena na druga območja
Večina ruskih vojakov, ki so se usposabljali v Belorusiji, je bila premeščena na druga območja in na tem območju ni več dovolj sil za začetek dolgotrajne ofenzive, je dejal ukrajinski obmejni uradnik.
"Rusija na ozemlju Belorusije nima potrebne udarne skupine, ki bi bila pripravljena in sposobna vdreti na ozemlje Ukrajine," je po poročanju CNN dejal Andrij Demečenko, tiskovni predstavnik ukrajinske državne mejne službe Ukrajine.
Na tej točki je Rusija umaknila skoraj vse svoje enote, ki so bile usposobljene in zaključile rotacijo. Vendar tja niso napotili novih enot. Rusija naj bi premestila vojake iz Belorusije na svojo severovzhodno fronto v Ukrajini, ki je nedavno napovedala, da bo okrepila obrambo svoje severne meje.
15.40 Začetek izvoza ukrajinskih žit prek hrvaških pristanišč
Ukrajina je začela izvažati žito prek hrvaških morskih pristanišč, da bi razširila svoje izvozne poti, potem ko so bila njena črnomorska pristanišča blokirana, je povedal visoki ukrajinski uradnik. Glavna ukrajinska izvozna pot je nekoč potekala skozi črnomorska pristanišča, vendar Kijev išče alternativo vse od ruske invazije februarja lani in odločitve Moskve, da se sredi julija umakne iz pogodbe o črnomorskem žitu.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je konec julija v Zagrebu povedal, da sta se Ukrajina in Hrvaška dogovorili o možnosti uporabe hrvaških pristanišč na Donavi in Jadranskem morju za izvoz ukrajinskega žita.
"Izvoz ukrajinskega žita je že potekal prek hrvaških pristanišč. Hvaležni smo za to priložnost. Čeprav je to omejena trgovska pot, je zaželena," je v izjavi dejala podpredsednica vlade Julija Sviridenko.
"To možnost smo pripravljeni razvijati s širitvijo prometnega koridorja," je dejala. "Verjamemo, da bo ta pot igrala pomembno vlogo v dvostranski trgovini med obema državama tudi po vojni," je poudarila Sviridenkova. Ni pa razkrila, koliko ukrajinskega žita so že prepeljali skozi hrvaška pristanišča.
Potem ko je Rusija odstopila od sporazuma, ki je zagotavljal varen izvoz ukrajinskega žita čez Črno morje, se je Kijev obrnil k svojim donavskim pristaniščem, a je Rusija okrepila svoje napade na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo na Donavi.
Nekaj žita se odpremi po železnici, vendar ukrajinski posredniki pravijo, da so stroški železniških pošiljk v evropska pristanišča veliko višji od neposrednega izvoza prek ukrajinskih pristanišč.
Ukrajinska trgovska zveza UGA je ta teden objavila, da bi skupna letina žita in oljnic letos lahko dosegla 80,5 milijona ton, kar pomeni, da bi lahko v sezoni 2023/2024 izvozili približno 49 milijonov ton teh pridelkov. S kmetijskega ministrstva so sporočili, da so od 1. septembra skupno izvozili 4,5 milijona ton.
15.12 Rusija obsoja načrt ZDA, da bi v Ukrajino poslali zaseženi ruski denar
Kremelj je v četrtek opozoril, da je ameriški načrt, da Ukrajini pošljejo sredstva, zasežena ruskim poslovnežem pod sankcijami, nezakonit in da bodo ZDA odgovorne za posledice svoje odločitve, če Ukrajini pošljejo strelivo z osiromašenim uranom. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v sredo v Kijevu dejal, da bo Washington Ukrajini nakazal 5,4 milijona dolarjev "premoženja, zaseženega ruskim oligarhom pod sankcijami, ki bo zdaj uporabljeno za podporo ukrajinskim vojaškim veteranom".
"To je nepredstavljivo in v nasprotju s celotnim mednarodnim pravom in nacionalnimi zakoni teh držav. Takoj ko bo priložnost, bomo branili svoje pravice," je novinarjem dejal Peskov. Peskov je dejal, da so nekateri ruski podjetniki že prejeli odločbe sodišč v evropskih državah, ki menijo, da so takšni prenosi nezakoniti.
"Noben primer takšnega nezakonitega pridržanja ne bo ostal neopažen," je dejal.
14.54 Rusija: ZDA bodo odgovarjale
Kremelj je dejal, da bodo morale ZDA odgovarjati za svojo "zelo žalostno" odločitev o dobavi Ukrajini streliva z osiromašenim uranom. Zaužitje ali vdihavanje velikih količin urana – tudi osiromašenega – je nevarno: zmanjšuje delovanje ledvic in povečuje tveganje za nastanek številnih vrst raka.
Nasprotniki orožja, kot je Mednarodna koalicija za prepoved orožja z uranom, pravijo, da je prah, ki ga ustvari takšno orožje, mogoče vdihniti, medtem ko lahko strelivo, ki zgreši cilje, zastrupi podtalnico in zemljo, poroča Reuters. Države, kot sta Združene države in Velika Britanija, pravijo, da je osiromašeni uran dobro sredstvo za uničenje sodobnega tanka, saj njegova visoka gostota omogoča, da prebije oklep.
14.47 Macron: Na olimpijskih igrah v Parizu ne more biti ruske zastave
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v intervjuju za športni časnik L'Equipe izjavil, da "na olimpijskih igrah v Parizu ne more biti ruske zastave v času, ko Rusija izvaja vojne zločine".
"Očitno je, da na igrah v Parizu ne more biti ruske zastave, verjamem, da obstaja soglasje, ker Rusija kot država nima mesta na olimpijskih igrah v času, ko izvaja vojne zločine, ko deportira otroke," je dejal Macron za L'Equipe.
Na vprašanje o morebitni prisotnosti nekaterih ruskih športnikov na poletnih olimpijskih igrah 2024 s statusom nevtralnih športnikov je predsednik države odgovoril: "Upam, da bo to zavestna odločitev v olimpijskem svetu. Država gostiteljica ne odloča o tem, kaj naj naredi Mednarodni olimpijski komite (MOK). Popolnoma zaupam Thomasu Bachu, predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja."
Športniki iz Rusije in Belorusije so se soočili s sankcijami v številnih športih od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022. Kljub vojni je MOK priporočil, da lahko ruski in beloruski športniki na mednarodnih tekmovanjih tekmujejo pod nevtralno zastavo.
Tudi predsednik Macron je izrazil željo, da bi "Ukrajinci poskušali razumeti ta način razmišljanja".
"Pravo vprašanje, ki ga bo moral rešiti olimpijski svet, je, kakšno mesto nameniti ruskim športnikom, ki se včasih vse življenje pripravljajo na tekmovanja, lahko pa so tudi žrtve tega režima. MOK mora sprejeti odločitev, ki bo poštena in razumljiva Ukrajincem. Gre za ravnotežje, ki ga bomo morali doseči," je dejal francoski predsednik.
11.27 Stoltenberg: Ukrajinci postopoma osvajajo teren
"Ukrajinci postopoma osvajajo teren. Uspelo jim je prebiti obrambne linije ruskih sil in gredo naprej," je dejal Stoltenberg.
Ukrajina je protiofenzivo začela v letošnjem letu, da bi si povrnila ozemlja, ki so jih zavzele ruske sile. Zadnje tedne so mnogi kritizirali tempo njihovega gibanja in količino ozemlja, ki so ga osvojili.
10.12 Rusija z droni znova napadla ukrajinsko pristanišče Izmail
Ruski brezpilotni letalniki so že četrtič v petih dneh napadli okrožje ukrajinskega pristaniškega mesta Izmail na reki Donavi ter poškodovali tamkajšnje civilne objekte in pristaniško infrastrukturo, je danes sporočil guverner odeške regije Oleg Kiper. Ukrajinske zračne sile so sicer sporočile, da je Rusija ponoči nad Ukrajino v več skupinah izstrelila skupno 33 brezpilotnih letalnikov, predvsem v smeri južnih okrožij regije Odesa.
"To je četrti napad na okrožje Izmail v zadnjih petih dneh," je na Telegramu sporočil Kiper in pojasnil, da je napad z droni šahed iranske izdelave trajal tri ure. Po njegovih besedah so bili v njem poškodovani civilni objekti, pristaniška infrastruktura, dvigalo in upravna stavba, en človek pa je utrpel lažjo poškodbo noge.
Pristanišče Izmail na Donavi je po julijskem umiku Rusije iz sporazuma, ki je omogočal izvoz žita iz črnomorskih pristanišč, postalo glavna izvozna točka za ukrajinsko žito in druge proizvode. V zadnjem času je bil že večkrat tarča ruskih napadov, nazadnje v noči na sredo. Ruski droni so po navedbah Kijeva padli in eksplodirali na ozemlju Romunije, kar pa je Bukarešta zanikala.
Medtem je Rusija sporočila, da je njena zračna obramba danes zjutraj nad Rostovom na Donu na jugu države in moskovskim okrožjem sestrelila skupno tri drone, poročajo tuje tiskovne agencije.
En je na tla padel zunaj mesta, drugi pa v središču Rostova, je na Telegramu sporočil guverner regije Rostov Vasilij Golubev. Dodal je, da je bil pri tem ranjen en človek, več pročelij hiš in avtomobilov pa je bilo poškodovanih.
En brezpilotni letalnik je ruska zračna obramba ponoči sestrelila tudi nad regijo Moskva. "Danes ponoči so sile zračne obrambe v Ramenskem okrožju preprečile poskus napada z dronom na Moskvo," pa je na Telegramu zapisal moskovski župan Sergej Sobjanin. Žrtev in škode po njegovih besedah ni bilo.
7.02 Blizu Moskve sestrelili ukrajinska brezpilotna letala
Ruska vladna tiskovna agencija RIA poroča, da so v zgodnjih jutranjih urah sestrelili več ukrajinskih brezpilotnih letal blizu Moskve, Rostova na Donu in Brjanska.
There are massive explosions in the city of Rostov in Russia located 170km from the frontline in Ukraine 🇺🇦
— Ukraine Battle Map (@ukraine_map) September 7, 2023
The explosions 🔥 are likely Ukrainian Kamikaze Drone strikes, reportedly targeting the Headquarters of Russia’s Southern Military District pic.twitter.com/E7oNvZ7Le9
Po navedbah tiskovne agencije Tass so v Rostovu na Donu poškodovane tri stavbe, po strmoglavljenju drona v središču mesta je ranjen en človek. Še en dron je strmoglavil zunaj mesta.
Rostov. 150 meters to the headquarters of the Southern Military District of the Russian Federation.
— Iuliia Mendel (@IuliiaMendel) September 7, 2023
Video by Andriushchenko pic.twitter.com/zVFuMI9v39
Po poročanju zahodnih medijev, ki se sklicujejo na vire iz Rusije, so bile eksplozije v Rostovu na Donu v bližini zgradbe poveljstva ruskega južnega vojaškega okrožja, kraja, od koder se sicer koordinira ruski napad na Ukrajino, poroča Reuters.
6.15 Blinken v Kijevu pozdravil napredek ukrajinske protiofenzive
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v sredo v Kijevu izpostavil oceno ZDA, da je Ukrajina dosegla opogumljajoč napredek v protiofenzivi proti ruskim silam. Zelenski je opozoril, da jih čaka zelo težka zima. Blinken je kasneje naznanil milijardo dolarjev nove pomoči Ukrajini.
"Čaka nas težka zima," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski, ki je poudaril, da so srečni, da med zimo ne bodo sami, saj se bodo z njo spoprijeli skupaj s partnerji.
Blinken je dejal, da ZDA vidijo zelo jasen pomemben napredek, ki ga je Ukrajina dosegla v protiofenzivi, kar je zelo opogumljajoče.
Blinken je v Kijev na dvodnevni obisk prišel nenapovedano.
Med drugim se je sešel z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo, po srečanju pa naznanil dodatno finančno pomoč za Ukrajino v vrednosti milijarde dolarjev. Ta bo pomagala ukrajinski protiofenzivi pridobiti zagon, je pojasnil Blinken na novinarski konferenci s Kulebo, poroča AFP.
To je Blinknov četrti obisk v Ukrajini od začetka ruske invazije februarja lani in šesti po nastopu mandata v začetku leta 2021. Po navedbah časnika Washington Post sicer spada med najbolj goreče podpornike Ukrajine v administraciji predsednika Joeja Bidna.
