Zakaj Francozi bežijo iz Francije

Francija je bila dolga desetletja dežela priseljevanja. Vanjo so se med drugim priseljevali Italijani, Španci, Portugalci in zlasti Arabci iz Magreba. V deželo galskih petelinov so se, zlasti po prvi svetovni vojni, priseljevali tudi Slovenci – po podatkih spletne strani slovenskega veleposlaništva v Franciji jih tam živi okoli 20 tisoč.

Gospodarsko nazadovanje Francije Toda nazadovanje francoskega gospodarstva, ki se je začelo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja (po mnenju ekonomista Guya Sormana iz pariške univerze zato, ker takratne francoske vlade niso predvidele, kako bo prihajajoča globalizacija vplivala na francosko gospodarstvo), je stvari postavilo na glavo.

Kot na spletni strani centra za politične študije CapX piše Sorman, krizo za zdaj manj občutijo družine srednjega razreda, ki so od svojih prednikov podedovale kapital in pogosto tudi hišo na podeželju. Mladi Francozi odhajajo v tujino Mlade Francoze, ki nimajo lokalnih korenin, pa negativna gospodarska rast pelje v položaj, ko nimajo služb in zaposlitvenih priložnosti. Celo mladi iz meščanskih družin težko najdejo službo: neplačano pripravništvo je postalo skorajda pravilo za zelo izobražene mlade Francoze.

Tako se je zgodilo, da prvič v francoski zgodovini na milijone mladih, med njimi tudi veliko podjetnikov, odhaja v tujino, da tam začnejo novo življenje in nov posel. Po nekaterih ocenah zunaj Francije živi okoli tri milijone Francozov. Najbolj priljubljene destinacije so: Velika Britanija, ZDA, Kanada in Kitajska.

Severni Pariz – mesto upanja za mlade Francoze Velika Britanija je dejansko že nekaj let obljubljena dežela za mlade Francoze, ki ne morejo najti službe v domovini, zlasti tiste najbolj zaželene v javni upravi. BBC je tako London celo razglasil za šesto največje francosko mesto.

V Londonu (nekateri mu ironično pravijo tudi Severni Pariz) je po podatkih francoskega konzulata registriranih 120 tisoč Francozov, po nekaterih ocenah pa v Veliki Britaniji živi od 300 tisoč do 400 tisoč francoskih državljanov, od tega največ v britanski prestolnici.

Odhajajo tudi bogati Predvsem bogati in premožni Francozi pa so iz svoje države začeli odhajati, ko je francoski socialistični predsednik Francois Hollande napovedal razvpiti davek na bogate. Iz domovine se jih je odselilo nekaj tisoč, od tega največ v sosednjo Belgijo, večinoma v francosko govoreče kraje tik ob meji, nekaj tudi v francosko govoreče švicarske kantone.

Zaposlovanje mladih je bila ena od predvolilnih tem zdajšnjega francoskega predsednika Hollanda. Ta je pred volitvami leta 2012 obljubljal, da bodo mladi nova delovna mesta dobili v javnem sektorju. Te obljube ni uresničil, mladi Francozi še vedno odhajajo s trebuhom za kruhom.

Hollande brez prave rešitve Med njimi tudi Catherine, diplomantka fakultete za politične študije Institut d’Études Politiques, ki ni našla službe v Francije, čeprav je diplomirala na eni od najuglednejših francoskih fakultet, zato se je odselila v Avstralijo.

Njen primer je postal znan, ko so lani vprašanje o Catherine postavili Hollandu v intervjuju za spletno televizijo M6, piše časopis The New York Times. "Kaj bi odgovorili mlademu Francozi ali Francozinji, ki ne more najti službe in zaradi tega obupuje?" ga je vprašal novinar.

Hollandov odgovor je bil zelo splošen in brez prave rešitve: "Mladeniču ali mladenki bi odgovoril, da je Francija njihova domovina in da jih ima domovina rada. Moja dolžnost je reči temu mlademu dekletu, da je Francija dežela, kjer vam mora uspeti."