Za nesrečo Coste Concordie kriva kapitan in Costa

Eden od treh direktorjev, ki jih čaka sojenje, ni popolnoma razumel, kaj se dogaja, piše v poročilu, do katerega so se dokopali italijanski mediji. Schettino je odgovoren za tvegan manever, ki se je končal z nasedlo ladjo ob toskanski obali 13. januarja letos. Zloglasni kapitan Schettino je obtožen povzročitve nesreče ladje, uboja iz malomarnosti ter zapuščanja ladje, preden so evakuirali vse potnike. Schettino se brani, da bi brez njegovih dejanj umrlo še več ljudi. Poleg kapitana je predmet preiskave še osem ljudi, poročilo pa naj bi sodišču pomagalo pri odločitvi, ali bi jim morali soditi. V poročilu piše, da koordinator podjetja za izredne primere Roberto Ferrarini "ni popolnoma razumel, v kakšnem stanju je ladja". Ko mu je kapitan sporočil, da so trije predeli ladje potopljeni, bi moral kapitanu takoj ukazati, naj razglasi izredne razmere in zapusti ladjo. "Namesto tega je minilo šest minut, preden je Schettino razglasil splošno nevarnost, in okoli 27 minut, preden je pozval, naj vsi zapustijo ladjo," piše. Poročilo Costi očita pomanjkanje urjenja osebja in procedur v primeru nesreč. Osebje tako ni vedelo, kaj morajo narediti. Poleg tega zaradi jezikovnih ovir vse osebje ni razumelo navodil, ki so jih dajali v italijanščini. Preiskovalci poslušali pogovore na ladji Italijanski preiskovalci so iz črne skrinjice na potopljeni Concordii zbrali več kot tisoč strani materiala, ki jih bodo obravnavali na novem zaslišanju, 15. oktobra. Več kot tisoč strani in sedem DVD-jev so rezultati dela preiskovalcev pod vodstvom admirala Giuseppeja Cavodragoneja, ki so jih ti zdaj predali v roke sodnikom. Zdaj bodo potrebni še dva ali trije dnevi, da naredijo kopije vsega zbranega materiala in ga nato razpošljejo vsem strankam v postopku. Sodni postopek o zgodovinski nesreči ladje Concordia, ki se je začel letošnjega 3. marca, se bo nato nadaljeval sredi oktobra. V sodnem postopku sodeluje kar okrog 200 udeležencev, med njimi številni odvetniki 4.229 potnikov, ki so bili 13. januarja letos udeleženi v nesreči. Pri svojem delu so se preiskovalci osredotočili na 50 točk, ki jih je izpostavil preiskovalni sodnik in s katerimi želijo dobiti vpogled v natančen potek nesreče, dogajanje na palubi ter predvsem (ne)odzive kapitana in vodstvenega osebja. Poleg tega, da so preiskovalci poslušali pogovore na palubi ter komunikacijo med ladjo in obalo, so poskušali prek drugih zapisov tehnične opreme določiti tudi natančno pot ladje ter vse druge spremenljivke, ki so bile zabeležene v črni skrinjici.

Nenavadni klic kapitana in reševalna akcija

Schettino naj bi v trenutku trčenja tako vzkliknil: "Mati božja, kaj sem storil!", nase pa je pred kratkim opozoril še z eno nepričakovano potezo. Kapitan je namreč poklical družino indijskega natakarja, ki je izgubil življenje, potem ko je ladja nasedla. Po besedah Kevina Rebella, pokojnikovega brata, je na telefonu videl neznano številko in ko je odgovoril, se je moški na drugi strani predstavil kot Francesco Schettino. Kapitan naj bi v pogovoru s svojcem umrlega izrekel sožalje in poudaril, da obžaluje tragično nesrečo. Zanimivo pa je, da je Schettino na koncu pogovora poudaril, da ni edini krivec in ne nosi vse odgovornosti ter da je za nesrečo krivih še veliko drugih ljudi.

Medtem pa poteka tudi reševalna akcija nasedle Concordie, ki je po besedah Marka Hoddinta iz mednarodnega sindikata reševalcev največja tovrstna reševalna akcija v zgodovini. Na projektu bo ves čas delalo med 30 in 200 ljudi. Ob bližajoči se zimi in slabemu vremenu sta prav ta tista, ki bi lahko povzročala največje preglavice pri poteku odstranjevanja Concordie. Če bo šlo vse po načrtu in jim ladjo res uspe stabilizirati in ponovno splaviti, naj bi dosegla italijansko pristanišče do 31. januarja. O tem, kje točno bo zadnje pristanišče Costa Concordie, so mnenja še deljena, omenjajo več pristaniških mest, in sicer Piombino, Livorno, Genova in Civitavecchia. O tem, da je ladja poškodovana do te mere, da je ne bo več mogoče popraviti, pa ni več nobenih dvomov. Po napovedih bo uničenje ladje stalo skoraj 300 milijonov evrov, kar predstavlja dve tretjini denarja, potrebnega za njeno izgradnjo.

Kljub nesreči velikanskih razsežnosti pa so raziskovalci potrdili, da ladja do zdaj ni imela škodljivih učinkov na morski ekosistem.