Ukrajinci sporočajo: Rusi izgubljajo bojno moč #vŽivo

22.15 Vrh EU Ukrajini: Hitre poti v unijo ni

Vrh EU bo na neuradnem zasedanju v Versaillesu, ki poteka v znamenju vse bolj krvave ruske vojne v Ukrajini, Ukrajincem sicer zatrdil, da ne bodo ostali sami, a jasnih jamstev o članstvu v uniji se ne morejo nadejati. Ob začetku vrha je odmevalo sporočilo, da hitre poti v EU ni.

EU leaders to tell Ukraine: "you belong to our family" https://t.co/ed5zEEwhKL pic.twitter.com/Stab8kyQmD

— Reuters (@Reuters) March 10, 2022

Voditelji naj bi, sodeč po osnutku izjave, Ukrajincem sicer zatrdili, da jih ne bodo pustili samih ter da bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč. A Ukrajina najverjetneje ne bo dobila jasnih jamstev o članstvu v uniji, ki jih želi.

"Ni hitrega postopka," je dejal nizozemski premier Mark Rutte. Po njegovih besedah se je treba osredotočiti na to, kako lahko unija Ukrajini pomaga takoj, članstvo države v uniji pa da je nekaj dolgoročnega, če sploh.

Slovenija v razpravi o ukrajinski prošnji za članstvo v uniji po Janševih besedah sicer nasprotuje temu, da se govori o eni ali drugi letnici, saj da Ukrajincem obljube o tem, kaj bo čez deset let, nič ne pomenijo.

Za zmanjšanje energetske odvisnosti se bodo med drugim zavezali k postopni odpravi odvisnosti od ruskega plina, nafte in premoga z diverzifikacijo dobave, pospešitvijo razvoja obnovljivih virov energije, izboljšanjem povezljivosti energetskih mrež v uniji in povečanjem zalog plina.

EU leaders agree to phase out Russian fuels, but hurdles remain https://t.co/RyEEvDXKK1 pic.twitter.com/FDwK7dSJSJ

— Reuters (@Reuters) March 10, 2022

21.50 Zelenski: Po vojni bomo obnovili vsa mesta

Ukrajinski predsednik Zelenski je povedal, da je vlado zadolžil za izvedbo posebnega programa, s katerim bodo obnovili vsako ukrajinsko mesto, ki je utrpelo škodo v ruski invaziji.

"Po vojni bomo obnovili vse, kar je uničeno. Zelo hitro in zelo kakovostno," je povedal.

21.21 Moskva napovedala odprtje stalnih humanitarnih koridorjev v Rusijo

Ruske oblasti so danes sporočile, da bodo vsak dan odprti humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov pred spopadi v Ukrajini, ki bodo vodili na rusko ozemlje. V Kijevu sicer vztrajajo, da evakuacijske poti ne smejo voditi v Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Humanitarni koridorji proti Ruski federaciji bodo zdaj odprti brez kakršnihkoli dogovorov, vsak dan od 10. ure," je po poročanju ruskih medijev dejal predstavnik obrambnega ministrstva Mihail Mizincev. Po njegovih besedah bodo evakuacijske poti v drugih smereh potekale "v dogovoru z ukrajinsko stranjo".

Foto: Reuters

"Mednarodni odbor Rdečega križa in Združeni narodi naj tesno sodelujejo z ukrajinskimi oblastmi, da bi prebivalce na terenu obvestili o tej ruski pobudi," je še dejal Mizincev. Dodal je, da ruska vojska "sodeluje z ukrajinskimi predstavniki pri odprtju še treh humanitarnih koridorjev".

Mizincev je zatrdil tudi, da je več kot 2,5 milijona Ukrajincev zaprosilo za evakuacijo v Rusijo in da je Moskva na rusko ozemlje evakuirala že "več kot 187 tisoč civilistov", česar pa ni bilo mogoče preveriti, navaja AFP.

Rusija je invazijo na Ukrajino sprožila 24. februarja. Odtlej so se odvili trije krogi pogovorov med državama, na katerih so dosegli dogovore o odprtju več humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov pred spopadi. Ponekod so jih uspešno vzpostavili, drugod, na primer v mestu Mariupol, ki je tarča silovitih napadov ruske vojske, pa ne.

20.50 Trudeau: Putin se je odločil streljati na civilno prebivalstvo

Kanadski premier Justin Trudeau je obtožil ruskega predsednika Vladimirja Putina, da se je odločil "streljati na civilno prebivalstvo" in da je vsako novo streljanje na prebivalstvo "najgrozovitejši odgovor".

Ukrajinski predsednik Zelenski je Rusijo obtožil genocida, potem ko so v sredo objavili, da je rusko letalo bombardiralo otroško bolnišnico in pri tem ubilo tri osebe, med njimi otroka.

20.40 Ruska vojska: Napad na bolnišnico je zrežirala Ukrajina

Ruska vojska naj bi navedla, da je napad na porodnišnico in otroško bolnišnico v Mariupolu predstava, ki so jo zrežirali ukrajinski nacionalisti.

20.23 Pogovarjala sta se Erdogan in Biden

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan poskuša kot posrednik posredovati v sporu med Putinom in Zahodom. Kot poroča CNN, se je danes po telefonu slišal z ameriškim predsednikom Bidnom.

Pogovarjala sta se o "skupni skrbi glede protipravne invazije Rusije na Ukrajino", so navedli iz Bele hiše.

20.16 Iz Kijeva in Sumija v dveh dneh evakuirali več kot 80 tisoč ljudi

Ukrajinska vlada je danes sporočila, da je bilo v zadnjih dveh dneh iz okolice Kijeva in mesta Sumi na severovzhodu države evakuiranih več kot 80 tisoč ljudi. Ruske sile so se medtem približale prestolnici, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"V dveh dneh smo iz severovzhodnega mesta Sumi in okoliških krajev evakuirali več kot 60 tisoč ljudi," je v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju Telegram, povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

"Okoli 20 tisoč ljudi je bilo evakuiranih z območij severozahodno od glavnega mesta Kijev, še tri tisoč pa jih je bilo s težavo odpeljanih iz mesta Izjum na vzhodu Ukrajine," je dejala. Skupno število ljudi, ki so bili uspešno evakuirani danes in v sredo, je tako preseglo 80 tisoč.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred tem v ločenem videoposnetku na Telegramu povedal, da so iz različnih mest po državi evakuirali približno 60 tisoč ljudi, navaja AFP. Po podatkih ZN je od začetka ruske invazije pred dvema tednoma iz države pobegnilo več kot 2,3 milijona ljudi.

19.28 ZN: Porodnišnica v Mariupolu že tretja, ki je bila uničena

Agencija Združenih narodov za reproduktivno zdravje je danes sporočila, da sta bili pred ruskim napadom na porodnišnico v mestu Mariupol na jugovzhodu države v sredo napadeni in uničeni še dve ukrajinski porodnišnici, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Bolnišnica v Mariupolu ni edina, ki so jo napadli," je povedal Jaime Nadal, vodja Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA) za Ukrajino, ki je prek videokonference nagovoril novinarje v New Yorku. "Uničeni sta bili tudi porodnišnici v Žitomirju in Harkovu," je dodal Nadal, ki pa ni navedel krivca za napad in podatka, ali so ob tem ljudje izgubili življenje.

"V Ukrajini je 300 bolnišnic in 69 porodnišnic ter perinatalnih centrov," je še dejal Nadal. Dodal je, da agencija ZN za reproduktivno zdravje ocenjuje, da bo "v naslednjih treh mesecih v Ukrajini rodilo približno 80 tisoč žensk" in da je v Ukrajini trenutno nosečih žensk približno 240 tisoč, od ruske invazije 24. februarja do 7. marca pa jih je rodilo že več kot 4.300.

V bombardiranju porodnišnice v Mariupolu so po navedbah tamkajšnjega župana sicer umrli trije ljudje, od tega en otrok. Ukrajinske oblasti so že v sredo sporočile, da je bilo ranjenih 17 ljudi.

Agencija ZN za človekove pravice je medtem danes sporočila, da je od začetka ruske invazije pred dvema tednoma v Ukrajini umrlo 549 civilistov. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je poudarila, da so resnične številke verjetno veliko višje.

Agencija namreč objavlja podatke o številu mrtvih in poškodovanih samo za primere, v katerih lahko navedbe neodvisno preveri, zaposleni pa pogosto potrebujejo več dni, da ugotovijo število ljudi, ki so bili ubiti v napadih.

19.25 Meščani v Harkovu ostali brez vsega

Župan mesta Harkov Igor Terekov je povedal, da je ruska vojska uničila več kot 400 stavb v mestu. "Ljudje se sprašujejo, kje bodo živeli, razmere so težke. Razmišljamo, kam bomo namestili vse ljudi," je še dodal.

#Kharkiv Mayor Igor Terekhov said that the #Russian army destroyed 400 residential buildings in the city

"A lot of people are asking the question of where we will live. The situation is very difficult. We are already thinking about where to house people." said Igor Terekhov. pic.twitter.com/l6tCwQY8m1

— NEXTA (@nexta_tv) March 10, 2022

19.20 Iz mesta Sumi že odšlo na tisoče ljudi

Do danes je mesto Sumi zapustilo več kot 12 tisoč ljudi.

10 березня із Сум “зеленим коридором” виїхали 2664 автомобілі, 54 — автобуси. Усього понад 12 тис людей. Це — колони з Краснопілля, Тростянця та обласного центру.
Рятувальники упродовж дня надавали активну допомогу громадянам, які бажали виїхати. pic.twitter.com/cmGdE9a2Ei

— DSNS.GOV.UA (@SESU_UA) March 10, 2022

19.16 Johnson: Morda bi Rusi lahko uporabili kemijsko orožje

Britanski premier Boris Johnson je rekel, da se boji, da bi lahko Vladimir Putin v Ukrajini uporabil kemijsko orožje, saj bi bil to njegov "običajen način vojne", zatem ko je Moskva obtožila Kijev, da tovrstno orožje uporablja na bojišču.

"Vojna bi se lahko končala le, če ruski predsednik ugotovi, da je naredil "katastrofalno napako," je povedal Johnson, poroča Sky News.

18.49 Janša za čimprejšnjo izključitev ruskih energentov iz EU

Premier Janez Janša se je danes ob prihodu na neformalni vrh EU v Versaillesu zavzel za čimprejšnjo izključitev ruskih energentov iz EU. Slovenija po njegovih besedah zagovarja zavezo, da se to stori čim prej, saj da je govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, žalitev za tiste, ki umirajo v vojni.

Na vprašanje, kako se bo EU odzvala na rusko bombardiranje porodnišnice v Mariupolu ter ali je čas za prepoved uvoza ruskega plina in nafte, je premier odgovoril, da ne gre samo za bombardiranje bolnišnice, temveč za vrsto zločinov proti človeštvu v ruski agresiji na Ukrajino.

Pomembna odločitev, ki bi jo morala sprejeti EU, je po premierjevem prepričanju čimprejšnja izključitev ruskih energentov. Pri tem je Janša pojasnil, da Slovenija ne zagovarja uvajanja kakršne koli letnice, zgolj zavezo, da se to stori čim prej. "Govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, je žalitev za tiste, ki umirajo v vojni," je poudaril.

To po premierjevih besedah ni preprost korak, a če EU združi moči, ima nekaj zalog za turbulentne čase, potem pa je to mogoče storiti v času, ko to še lahko vpliva na ruska stališča do Ukrajine.

18.45 Rusija napoveduje prepoved izvoza nekaterih izdelkov in opreme

Do konca leta je Rusija napovedala prepoved izvoza več kot 200 izdelkov in opreme. Na seznamu izdelkov so tehnološka, komunikacijska in medicinska oprema, vozila, kmetijski stroji in električna oprema. Gre za odgovor na sankcije, ki so jih proti Moskvi po svetu uvedli zaradi vojne v Ukrajini.

17.52 Putin priznal težave zaradi sankcij: Rešili jih bomo

V govoru na ruski državni televiziji je predsednik Vladimir Putin priznal, da so sankcije Zahoda Rusiji ustvarile nekaj težav, a je hkrati dodal: "Rešili jih bomo." Prepričan je, da bo njegova država dolgoročno le povečala svojo neodvisnost in suverenost.

17.49 Ukrajinsko mesto Mariupol tudi danes tarča ruskih napadov

Ukrajinsko pristaniško mesto Mariupol, ki ga že dlje časa oblegajo ruske vojaške enote, je bilo po navedbah tamkajšnjega mestnega sveta tudi danes deležno obstreljevanja in vojaških napadov, potem ko je ruska vojska v sredo z letalskim napadom uničila porodnišnico, poročajo tuje tiskovne agencije.

Foto: posnetek zaslona/Twitter

Izstrelki so danes padali v bližini stanovanjske stavbe v bližini mestnega središča, zadeta je bila tudi tehniška univerza, je mestni svet po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisal na družbenem omrežju Telegram.

V Mariupolu so ruske sile v sredo izvedle letalski napad na porodnišnico, v katerem so po uradnih podatkih umrli trije ljudje, med njimi tudi majhna deklica. Skupno je bilo sicer od začetka ruske invazije v Ukrajini ubitih že najmanj 71 otrok, več kot 100 pa je bilo ranjenih, je po navedbah AFP danes sporočila predstavnica ukrajinskega parlamenta.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da v porodnišnici v Mariupolu ni bilo nobenega zdravstvenega osebja in da je šlo za oporišče ukrajinskih skrajnežev in radikalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Rusom so na televiziji govorili, da v bolnišnici domnevno ni bilo bolnikov, v porodnišnici pa ni bilo žensk in otrok," je v videosporočilu dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dodal je, da so bile vse to laži.

Zelenski je dejal še, da bodo "propagandisti" na ruski televiziji odgovarjali, saj je Rusijo obtožil tudi, da ovira poskuse vzpostavitve humanitarnih koridorjev iz Mariupola. "Ruska vojska je v Ukrajini že povzročila humanitarno katastrofo," je dodal.

Moskva medtem še vedno zanika napade na civilne tarče. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo tudi, da so zavzeli več okrožij v Mariupolu, ruska vojska pa je že dosegla eno od največjih ukrajinskih železarn Azov Steel, je povedal tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov.

17.10 Ruski funkcionar: Jedrska vojna bi pomenila konec civilizacije, to se ne bo zgodilo

Moskva meni, da ni možnosti, da bi se vojna v Ukrajini stopnjevala v jedrsko.

"Mislim, da se vsi strokovnjaki zavedajo posledic, ki bi jih prinesla jedrska vojna," je povedal Igor Višnjevetski, direktor oddelka proti jedrskemu orožju na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve.

Taka vojna naj bi po njegovem pomenila konec civilizacije in zato ne bi smela biti dovoljena v nobenih okoliščinah. Dodal je še, da se jedrska vojna ne sme zgoditi ne glede na razlike med državami, ki posedujejo tovrstno orožje.

16.43 Na ulicah Mariupola ležijo trupla

Podžupan mesta Mariupol je sporočil, da je bilo do zdaj v napadih ruske vojske na mesto ubitih že 1.207 ljudi. "To je samo število ljudi, ki smo jih pobrali z ulic," je za BBC povedal Sergej Orlov.

47 ljudi je bilo pokopanih v skupnih grobnicah, ker zaradi neprestanega bombardiranja ni bilo mogoče doseči pokopališča zunaj mesta. Med pokopanimi so tudi ljudje, ki jih niso mogli identificirati.

"Okrog sto ljudi je včeraj poskušalo pobegniti z osebnimi avtomobili, a jih je ruska vojska ustavila na kontrolnih točkah in jih s streljanjem v zrak pozvala, naj se vrnejo," je povedal Orlov.

16.13 Ukrajinci zajeli ruske tanke

Ukrajinske sile so zajele ruske tanke in potrdile, da so uničile konvoj vozil.

15.44 Borrell in Janša ostro obsodila bombardiranje ukrajinske porodnišnice

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes ostro obsodil rusko bombardiranje porodnišnice v ukrajinskem mestu Mariupol in zahteval, da Moskva omogoči dostop konvojev s humanitarno pomočjo v oblegano mesto. Bombardiranje v Mariupolu je danes obsodil tudi slovenski premier Janez Janša.

"Mariupol je oblegan. Rusko obstreljevanje porodnišnice je grozljiv vojni zločin. Ruske sile morajo nemudoma prenehati zračne napade na stanovanjska območja in blokiranje dostopa do konvojev s humanitarno pomočjo. Potreben je varen prehod, takoj," je Borrell zapisal na Twitterju.

#Mariupol is under siege.

Russia’s shelling of maternity hospital is a heinous war crime.

Strikes of residential areas from the air and blocks of access of aid convoys by the Russian forces must immediately stop.

Safe passage is needed, now.#PutinsWar #Accountability

— Josep Borrell Fontelles (@JosepBorrellF) March 10, 2022

Na bombardiranje v Mariupolu se je danes odzval tudi slovenski premier Janez Janša, ki je podal izjavo ob prihodu na srečanje desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) pred začetkom dvodnevnega neformalnega zasedanja voditeljev članic EU v Versaillesu.

"Rusija v Ukrajini izvaja vojne zločine. Očitno je, da deluje v nasprotju z vsemi konvencijami," je dejal Janša po navedbah tiskovne agencije Reuters.

Podžupan ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupol Sergej Orlov je za britanski BBC danes potrdil, da so v sredinem napadu na tamkajšnjo porodnišnico umrli trije ljudje, med njimi otrok.

V napadu naj bi bilo po navedbah ukrajinske strani poleg tega ranjenih najmanj 17 ljudi, vključno z nosečnicami. Rusija medtem zanika obtožbe Ukrajine in drugih držav, da je zagrešila vojni zločin.

15.37 ZN: Vojna v Ukrajini v beg pognala že 2,3 milijona ljudi

Val beguncev iz Ukrajine ne pojenja. Po podatkih ZN je od začetka ruske invazije pred dvema tednoma iz države pobegnilo več kot 2,3 milijona ljudi. Največ, 1,4 milijona, jih je prispelo na Poljsko. Vlada v Londonu se je medtem po kritikah na račun obravnave Ukrajincev, ki bežijo pred vojno, odločila poenostaviti vizumski postopek zanje.

Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je na svoji spletni strani danes objavil, da so doslej zabeležili 2.316.002 begunca, kar je 160.731 več kot dan prej. Vodja agencije Filippo Grandi je ob tem opozoril, da UNHCR potrebuje približno 500 milijonov dolarjev za svoje delovanje v Ukrajini in sosednjih državah.

"Do zdaj smo prejeli več kot 300 milijonov dolarjev, od tega skoraj 200 milijonov od posameznikov, podjetij in fundacij," je na Twitterju zapisal Grandi in to označil za "znak izredne solidarnosti z ljudmi Ukrajine".

Med državami, ki so sprejele največ beguncev iz Ukrajine, še vedno prednjači Poljska. Tja je od začetka ruske invazije na Ukrajino prispelo 1,43 milijona ljudi. Samo v sredo je poljsko-ukrajinsko mejo prečkalo 117.600 ljudi, je na Twitterju danes sporočila poljska mejna policija.

Poljske državne železnice pa so danes sporočile, da ponujajo brezplačne vozovnice Ukrajincem, ki potujejo naprej v Nemčijo. Tako lahko ukrajinski državljani od srede brezplačno potujejo z medkrajevnimi vlaki, ki povezujejo poljska mesta Varšavo, Przemysl in Gdynio z nemško prestolnico Berlin in obmejno mesto Frankfurt na Odri, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Namestnik poljskega zunanjega ministra Pawel Szefernaker je pri tem za državno televizijo danes povedal, da mnogo beguncev kampira na poljskih železniških postajah v upanju, da bodo potovali v druge države EU. "Sodelujemo z našimi partnerji, da bi jim to olajšali," je dejal.

Kot je še pojasnil, se načrt nanaša na "drugi val" beguncev, ki za razliko od ljudi iz prvega vala nimajo prijateljev ali družine na Poljskem, poroča AFP.

Nemške oblasti so doslej v državi zabeležile skoraj sto tisoč beguncev iz Ukrajine. Po besedah tiskovnega predstavnika notranjega ministrstva pa bi lahko bila ta številka bistveno višja, saj na notranjih mejah EU ni stalnih mejnih kontrol, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Tudi v Parizu pričakujejo, da bi lahko v prihodnjih tednih v Francijo prišlo 50 tisoč, morda sto tisoč ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Vlada pri tem pripravlja ustrezen načrt za sprejem beguncev, poroča AFP. Od več kot 2,1 milijona beguncev, ki so pobegnili iz Ukrajine, jih je Francija po podatkih ministrstva za notranje zadeve do danes sprejela več kot 7.200.

Vlada v Londonu pa je po kritikah na račun obravnave ukrajinskih beguncev sporočila, da bo Velika Britanija od prihodnjega tedna poenostavila vizumski postopek za Ukrajince, ki bežijo pred vojno.

Britanska notranja ministrica Priti Patel je v parlamentu danes naznanila, da "od prihodnjega torka Ukrajincem s potnimi listi ne bo več treba hoditi v center za sprejem vlog za izdajo vizuma, da bi dali svoje biometrične podatke, preden vstopijo v Združeno kraljestvo", pač pa bodo lahko te podatke dali, ko bodo enkrat v Veliki Britaniji.

Ukrajinci, ki so ta teden prispeli v pristaniško mesto Calais v Rokavskem prelivu v upanju, da bodo odpotovali v Veliko Britanijo, so namreč dobili navodilo, naj prošnjo za azil vložijo v Parizu ali Bruslju.

Britanska vlada je bila deležna ostrih kritik zaradi nepripravljenosti sprejemanja ukrajinskih beguncev. Po podatkih, ki jih je v ponedeljek objavilo ministrstvo za notranje zadeve, je država v okviru razširjenega vizumskega programa za družinske člane Ukrajincev, ki živijo v Veliki Britaniji, do zdaj sprejela le 300 beguncev, skupno pa je bilo vloženih 17.700 prošenj za azil.

Izrael pa se pripravlja na sprejem judovskih beguncev iz Ukrajine. Izraelska notranja ministrica Ajelet Šaked pričakuje v prihodnjih mesecih okoli sto tisoč ljudi iz Ukrajine, ki so Judje ali imajo judovske sorodnike in so zato upravičeni do priseljevanja v Izrael. Prvi organizirani leti z več sto prišleki iz sosednjih držav Ukrajine so tako že prispeli v Izrael, poroča dpa.

15.17 Zelenski: Rusi želijo, da Ukrajinci na kolenih prosijo za vodo in kruh

V danes objavljenem videoposnetku je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povedal, da vlada še naprej dela na tem, da zagotovi humanitarne koridorje iz mest. "Avtobusi so že odšli, tovornjaki pa so na poti za prevoz hrane, vode in zdravil," je povedal Zelenski.

Povedal je, da se mu trga srce, ko vidi, kaj so okupatorji naredili iz njihov mest in kaj so in želijo narediti ljudem, ki hitro potrebujejo pomoč. 

"Rusija želi ponižati naše ljudi tako, da bi prosili na kolenih za kruh in vodo ter prosili za svoje življenje z odhodom na okupiran teritorij ali pa v Rusijo," je v govoru povedal Zelenski. "Zato tudi blokirajo Mariupol, Volnovah in druga mesta," je še dodal.

15.03 V Mariupolu poškodovane stavbe, ulice in zdravstvene ustanove

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v četrtek potrdila, da je do zdaj zabeležila 24 potrjenih incidentov in napadov na bolnišnice in druge zgradbe za zdravstveno oskrbo v Ukrajini od začetka ruske invazije, poroča CNN.

14.47 Ukrajinsko prestolnico Kijev zapustila že polovica prebivalcev

Od začetka ruske invazije je pobegnila že polovica prebivalcev Kijeva, saj se ruske sile mestu vse bolj približujejo, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes povedal župan Kijeva Vitalij Kličko. "Po naših podatkih je mesto zapustil vsak drugi prebivalec," je dejal za ukrajinsko televizijo.

"Trenutno je odšlo nekaj manj kot dva milijona ljudi. Kijev se je spremenil v trdnjavo. Vsaka ulica, vsaka stavba, vsaka kontrolna točka je utrjena," je še dodal Kličko. Po podatkih spletne strani citypopulation.de je imelo širše območje Kijeva lani 3,5 milijona prebivalcev.

Ekipa AFP je danes opazila, da so se ruske sile z oklepnimi vozili pripeljale do severovzhodnega roba mesta. Ukrajinski vojaki so opisali, da je za njimi noč težkih bitk za nadzor nad glavno cesto, ki vodi v ukrajinsko prestolnico.

Ruske sile torej počasi obkrožajo Kijev. Že prvi dan napada na Ukrajino, 24. februarja, so dosegle severozahodni rob mesta. Nekatera predmestja Kijeva so že več kot teden dni podvržena obstreljevanju in bombardiranju, zaradi česar so načrtovane nadaljnje množične evakuacije, poroča AFP.

Ceste proti severovzhodu, ki vodijo do manj naseljenih vasi, so bile v prvem tednu ruske ofenzive večinoma odprte. Ruske sile se sicer približujejo Kijevu, tako da so v mestu s tremi milijoni prebivalcev za morebitno evakuacijo in dostavo zalog trenutno odprte le ceste proti jugu, navaja AFP.

Ukrajina medtem načrtuje nadaljnjo evakuacijo civilistov iz mest na severu in vzhodu države ter tudi iz glavnega mesta Kijev. Prebivalce obleganih severozahodnih predmestij naj bi evakuirali v središče mesta, pri čemer ljudje lahko območje spopadov zapustijo z lastnimi avtomobili ali z zagotovljenimi avtobusi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem dejal, da predlog Rusije o odprtju dnevnih evakuacijskih poti tudi danes ostaja v veljavi. Dodal je, da bodo morali čas in konkretne evakuacijske poti določiti pristojni na terenu, še navaja AFP.

14.04 Scholz in Macron pozvala k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino

Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes v telefonskem pogovoru pozvala ruskega predsednika Vladimirja Putina k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino, so sporočili francoski in nemški uradni viri.

Nemčija in Francija sta od Rusije zahtevali takojšnjo prekinitev ognja in vztrajali, da se morata Ukrajina in Rusija o rešitvi krize še naprej pogajati. "Macron in Scholz sta vztrajala, da mora biti vsakršna rešitev te krize dosežena s pogajanji," je sporočila nemška vlada.

Tudi v Elizejski palači so potrdili Macronov poziv k pogajanjem in dodali, da bodo voditelji EU o konfliktu v Ukrajini razpravljali tudi danes zvečer na vrhu v Versaillesu. "Vsi trije voditelji so se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh ostali v stikih," še navaja sporočilo.

12.35 Na pogovorih Kulebe in Lavrova brez napredka

Današnji pogovori zunanjih ministrov Ukrajine Dmitra Kulebe in Rusije Sergeja Lavrova v Turčiji niso prinesli napredka glede prekinitve ognja v Ukrajini, je po srečanju povedal Kuleba. Oba ministra sta izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov med stranema.

Foto: Twitter/Daily Loud "Govorili smo tudi o 24-urni prekinitvi ognja, a pri tem ni bilo napredka," je novinarjem po srečanju z Lavrovom povedal vodja ukrajinske diplomacije. "Zdi se, da v Rusiji o tem odločajo drugi," je dejal, pri čemer je očitno mislil na Kremelj.

Srečanje, ki ga je v Antalyi gostil turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, je opisal kot zahtevno. Pojasnil je, da je želel doseči dogovor o humanitarnem koridorju iz Mariupola, "vendar na žalost minister Lavrov ni bil v položaju, da bi se zavezal k temu". Bo pa ruski minister o tem govoril s pristojnimi oblastmi, je dejal Kuleba.

Povedal je še, da se je pripravljen znova srečati z ruskim kolegom, če bo "potekala vsebinska razprava in bosta iskala rešitve".

Tudi Lavrov je izrazil pripravljenost na nadaljevanje pogovorov, a v okviru, ki sta ga strani vzpostavili v Belorusiji. "Današnje srečanje je potrdilo, da rusko-ukrajinski format v Belorusiji nima alternative," je povedal na novinarski konferenci po srečanju.

Poudaril je še, da ruski predsednik Vladimir Putin nima nič proti srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. A so za to potrebne priprave.

Lavrov šokiral z izjavo, da Rusija ni napadla Ukrajine

Znova je zatrdil, da Rusija ni napadla Ukrajine, ampak vodi "posebno vojaško operacijo" za zaščito rusko govorečega prebivalstva in lastne varnosti. Operacija po njegovih besedah teče v skladu z načrti.

Na vprašanje, ali bo Rusija napadla še kakšno drugo državo, je odgovoril, da ne.

Ob tem je bil kritičen do Zahoda, ker Ukrajini pošilja orožje. ZDA pa je očital tudi, da v Ukrajini vodi laboratorije za razvoj biološkega orožja. Moskva je od Washingtona zahtevala pojasnila glede eksperimentov v teh laboratorijih, je še dejal ruski zunanji minister. Kritike Zahoda, da za to ni nobenih dokazov, je zavrnil.

"Govorili smo tudi o 24-urni prekinitvi ognja, a pri tem ni bilo napredka," je novinarjem po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom povedal vodja ukrajinske diplomacije Dmitro Kuleba. Foto: Reuters

Gostitelj pogovorov Cavusoglu je medtem priznal, da srečanje "ni bilo lahko". Vendar pa je poudaril, da je bil pogovor zelo spoštljiv brez povzdigovanja glasu. "Srečanje je pomemben začetek. Ne moremo pričakovati čudežev na enem srečanju," je povedal.

Izrazil je upanje, da bosta strani ohranili stike, da bi vzpostavili medsebojno zaupanje. Dodal je, da je Turčija še naprej pripravljena posredovati v pogovorih.

Znova se je zavzel za trajno prekinitev ognja in vzpostavitev humanitarnih koridorjev v Ukrajini.

12.03 Ukrajinska vojska naj bi pri Kijevu krenila v protinapad

Ukrajinska vojska naj bi po navedbah BBC v bližini Kijeva krenila v protinapad proti ruski vojski. Ruske sile naj bi sicer še naprej obkoljevale Kijev in krepile svojo prisotnost okoli mesta Mikolajiv na jugu Ukrajine. Poročali so tudi o napadih na mesta Harkov in Izjum na vzhodu ter Sumi in Ohtirka na severovzhodu Ukrajine.

Ponoči naj bi bila tarča obstreljevanja po navedbah ukrajinske strani tudi vas Slobožanske na jugovzhodu Ukrajine. V vasi v bližini Harkova naj bi zaradi napada umrli štirje ljudje, od tega dva otroka.

Iz proruske republike Lugansk na vzhodu Ukrajine pa so po navedbah dpa sporočili, da naj bi ukrajinska vojska v zadnjih 24 urah šestkrat napadla cilje v Lugansku. V mestu Pervomajsk naj bi umrl najmanj en civilist. Zaradi napadov naj bi bili poškodovani plinska in električna napeljava, zaradi česar naj bi dve vasi na območju ostali brez električne energije.

12.00 Belorusija bo poskrbela za obnovitev napajanja v Černobilu

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ministrstvu za energetiko naročil, naj pošlje svoje strokovnjake in zagotovi električno oskrbo jedrske elektrarne v Černobilu. "Imamo daljnovod za prenos električne energije iz sovjetskih časov, ki je bil ohranjen in ga je treba nemudoma obnoviti," je ob tem poudaril Lukašenko.

Lukašenko je s tem naznanil, da je Minsk že poslal beloruske strokovnjake v jedrsko elektrarno v Černobilu, da bi zagotovili oskrbo elektrarne z električno energijo.

V sredo je bila prekinjena oskrba z električno energijo v jedrski elektrarni v Černobilu, potem ko so ruske sile konec februarja prevzele nadzor nad elektrarno, poroča britanski BBC.

Čeprav je Ukrajina v sredo opozorila, da obstaja nevarnost uhajanja sevanja iz elektrarne zaradi izpada električne energije, pa nadzorni organ ZN za jedrsko varnost sporoča, da izpad elektrike ne bo vplival na varnost elektrarne.

10.40 Rusija ne bo več sodelovala pri delu Sveta Evrope

Rusija ne bo več sodelovala pri delu Sveta Evrope, ker ocenjuje, da ta institucija postaja platforma za zahodni narcizem in subverzivno delovanje proti Moskvi, je danes sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Moskva meni, da države Nata in EU spodkopavajo organizacijo, ki je zasnovana za zaščito človekovih pravic, pravne države in demokracije.

10.25 Zunanja ministra Rusije in Ukrajine začela pogovore v Turčiji

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba sta danes v Turčiji začela pogovore, kar je prvo srečanje na tako visoki ravni med Kijevom in Moskvo, odkar je Rusija pred dvema tednoma napadla Ukrajino. Po navedbah analitikov so možnosti za preboj minimalne.

Pogovori med zunanjima ministroma Rusije in Ukrajine ob robu diplomatskega foruma v turški Antalyi, katerih namen je doseči prekinitev ognja, so se začeli, je povedal turški diplomat.

Pogovora se udeležuje tudi turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, ki je pred tem Lavrova in Kulebo sprejel na ločenih pogovorih.

Vodja ukrajinske diplomacije je pred tristranskim srečanjem napovedal, da bo vztrajal pri treh ključnih točkah. "Takojšnja prekinitev ognja, izboljšanje humanitarnih razmer v Mariupolu, Harkovu, Volnovahi in drugih ukrajinskih mestih ter umik ruskih sil z ukrajinskega ozemlja," so na ukrajinskem zunanjem ministrstvu navedli zahteve.

Pred odhodom je sicer Kuleba v videu, objavljenem na Facebooku, povedal, da so njegova pričakovanja "omejena", ker Rusija nadaljuje bombardiranje in obleganje velikih ukrajinskih mest.

Turški diplomat je ob tem dejal, da je pomembno predvsem to, da sta se ministra sploh sestala. "Turčija upa predvsem na prekinitev ognja," je povedal. Pogovori bodo predvidoma trajali približno uro in pol, je še dejal.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem izrazil upanje, da bodo pogovori preprečili hujšo tragedijo ali celo pomagali doseči prekinitev ognja. A analitiki svarijo, da so možnosti za preboj v Antalyi minimalne.

9.55 Napad na mariupolsko porodnišnico zahteval tri smrtne žrtve

Podžupan ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupol na jugu države Sergej Orlov je za britanski BBC danes potrdil, da so v sredinem napadu na tamkajšnjo porodnišnico umrli trije ljudje, med njimi otrok. V napadu naj bi bilo po navedbah ukrajinske strani poleg tega ranjenih najmanj 17 ljudi, vključno z nosečnicami.

"Prepričan sem, da so vedeli za porodnišnico, in to je že tretja bolnišnica, ki so jo uničili v tem mestu," je še dejal Orlov. Pojasnil je, da so dan pred napadom na porodnišnico v mestu uničili bolnišnico s 300 posteljami, kjer so zdravili covidne bolnike, ter krvodajalski center.

V Kremlju so danes v odzivu sporočili, da bodo od ruske vojske pridobili podatke o podrobnostih napada na bolnišnico v Mariupolu, ki ga je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski označil za vojni zločin.

"Zagotovo bomo našo vojsko povprašali o tem, saj nimamo podrobnih podatkov, kaj se je tam zgodilo. Vsekakor bo vojska posredovala podatke," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so ob tem sporočili, da preverjajo navedbe o najmanj 18 različnih napadih na zdravstvene ustanove v Ukrajini od začetka ruskega napada pred 15 dnevi.

8.55 Iz obleganih mest v sredo evakuirali 35 tisoč civilistov

Iz obleganih ukrajinskih mest so v sredo evakuirali najmanj 35 tisoč civilistov, je sporočil ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski. Hkrati je izrazil upanje, da se bo evakuacija civilistov iz ukrajinskih mest nadaljevala tudi danes.

Zelenski je v videonagovoru v sredo ponoči dejal, da so trije humanitarni koridorji omogočili prebivalcem, da so zapustili mesti Sumi in Energodar ter območje okoli ukrajinske prestolnice Kijev. Danes naj bi za evakuacijo odprli še tri koridorje, in sicer v mestih Mariupol, Volnovaha na jugovzhodu in Izjum na vzhodu Ukrajine.

Novice Bela hiša svari: Rusi lahko izvedejo kemični napad na Ukrajino

Ukrajinske oblasti so poleg tega sporočile, da naj bi se danes nadaljevala tudi evakuacija z območja Sumija na severovzhodu države. Iz mest Trostjanec in Sumi ter naselja Krasnopilja naj bi prebivalce evakuirali v mesto Poltava v osrednji Ukrajini. Po napovedih naj bi se evakuacija začela danes ob 9. uri po tamkajšnjem času.

Ukrajinska vojska je danes zjutraj sporočila, da se ofenziva ruske vojske upočasnjuje, saj naj bi jo ukrajinski strani uspelo uspešno zadrževati. Generalštab ukrajinske vojske je objavil, da so ruske enote na nekaterih operativnih območjih že izgubile svojo bojno moč, zato jim pošiljajo rezerve.

Novice Nekdanja pomembna generala: Nato bi moral zapreti ukrajinski zračni prostor

8.25 IMF odobril 1,4 milijarde dolarjev pomoči Ukrajini

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v sredo odobril 1,4 milijarde dolarjev pomoči Ukrajini za pokritje nujnih finančnih potreb in olajšanje posledic vojne. Izvršni odbor IMF je ob tem izrazil trdno podporo Ukrajincem med vojno, ki povzroča tragične izgube življenj in človeško trpljenje.

IMF ugotavlja, da so gospodarske posledice vojne že izjemno resne z več kot dvema milijonoma beguncev po 13 dneh vojne in uničenjem ključne infrastrukture v državi. IMF je pripravljen Ukrajini pomagati še naprej. Tudi po vojni, ko bo potrebna obnova države.

Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva je ob tem izjavila, da je ruska vojaška invazija odgovorna za ogromno humanitarno in gospodarsko krizo. Za letos Ukrajini napoveduje globoko recesijo in meni, da bo država potrebovala veliko pomoči. Pohvalila je dozdajšnje ukrepe ukrajinskih oblasti za omilitev posledic vojne, pri čemer Ukrajina sproti odplačuje vse svoje dolgove.

7.55 Zelenski napad na bolnišnico v Mariupolu označil za vojni zločin

Zelenski je v sredo v odzivu na ruski zračni napad na bolnišnico v Mariupolu na jugovzhodu Ukrajine dejal, da je to vojni zločin. Napad na bolnišnico je bil sicer deležen številnih ostrih obsodb mednarodne skupnosti.

"Nismo in nikoli ne bi v nobenem od mest v regijah Doneck, Lugansk ali v katerikoli drugi regiji storili ničesar podobnega temu vojnemu zločinu /.../, ker smo ljudje. Toda ali ste vi?" se je vprašal Zelenski. "Kakšna država je Rusija, da se boji bolnišnic in porodnišnic in jih uničuje?" se je še vprašal.

Novice Bomba uničila otroško bolnišnico in porodnišnico. Mrtvašnice prepolne. #vŽivo

Ukrajinski predsednik je tudi potrdil navedbe lokalnih oblasti, da je bilo v napadu na bolnišnico ranjenih 17 ljudi. Dodal je, da iskalna akcija med ruševinami še poteka.

Takole je mehanizirana pehotna brigada ukrajinske vojske v okolici Kijeva uničila ruski transporter:

The 72nd Mechanized Infantry Brigade is doing its job in Kyiv region pic.twitter.com/MOjgBpNEm2

— Illia Ponomarenko 🇺🇦 (@IAPonomarenko) March 10, 2022

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova na brifingu v Moskvi napada ni zanikala. Dejala pa je, da naj bi ukrajinska vojska uporabljala bolnišnico za vzpostavitev bojnih položajev, potem ko so iz bolnišnice odpeljali osebje in bolnike.

Sredin zračni napad na porodnišnico in pediatrični oddelek v Mariupolu je ostro obsodila tudi mednarodna skupnost.

V Washingtonu je Bela hiša obsodila "barbarsko" uporabo sile proti civilistom, medtem ko je britanski premier Boris Johnson napad na bolnišnico označil za "izprijenega". Tiskovni predstavnik ZN je dejal, da nobena zdravstvena ustanova "nikoli ne bi smela biti tarča" napadov.

Generalni sekretar ZN Antonio Gutteres je napad na bolnišnico opisal kot grozljiv in opozoril, da civilisti plačujejo najvišjo ceno za vojno, za katero niso odgovorni. Na Twitterju je pozval k takojšni zaustavitvi "nesmiselnega nasilja" in "prelivanja krvi".

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je v odzivu zapisal, da je "ogorčen zaradi gnusnega napada na porodnišnico v Mariupolu". Kot je še zapisal na Twitterju, je napad na civilno infrastrukturo, predvsem na zdravstvene ustanove, očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Rusijo je tudi pozval, naj nemudoma preneha napadati civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini.

Zdravniki brez meja so sporočili, da ne morejo potrditi, da je "šlo za ciljno usmerjen napad", a so dodali, da so bile v Ukrajini v zadnjih dneh spopadov poškodovane hiše in bolnišnice.

"Z obstreljevanjem, streljanjem in bombardiranjem iz zraka v Mariupolu je iskanje zdravstvene oskrbe vse težje, zlasti za nosečnice in starejše ljudi, ki so omejeni pri gibanju," je v izjavi poudarila predstavnica Zdravnikov brez meja Kate White.

Izvršna direktorica Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) Catherine Russel pa je dejala, da je zgrožena zaradi napada na porodnišnico v Mariupolu. Dodala je, da natančno število žrtev še ni znano, a se "bojimo najhujšega."

Po navedbah vojaške uprave v Donecku se je napad na bolnišnico zgodil v času, ko so nekatere ženske rojevale. Na videoposnetkih, ki so jih objavile regionalne in mestne oblasti, je bilo mogoče videti evakuacijo žensk na nosilih, ogromen krater na dvorišču bolnišnice, z dreves odtrgane veje, goreče avtomobile ter odpadlo fasado stavbe.

V pristaniškem mestu Mariupol je med devetdnevnim obleganjem ruske vojske po navedbah lokalnih oblasti do zdaj umrlo 1.207 civilistov. V uradu ukrajinskega predsednika so ob tem sporočili, da nimajo natančnih podatkov, a predhodno te navedbe držijo.

07.28 IAEA izgubila tudi stik z nadzornim sistemom jedrske elektrarne Zaporožje

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je potem, ko je že včeraj dopoldne objavila, da je njihov varnostni sistem na Dunaju prenehal prejemati podatke iz jedrske elektrarne v Černobilu, sinoči sporočila, da se je enako zgodilo tudi v primeru jedrske elektrarne Zaporožje. Direktor Rafael Grossi je ob tem izrazil zaskrbljenost.

"Zaskrbljeni smo zaradi nenadne prekinitve dotoka podatkov iz teh dveh jedrskih elektrarn," je dejal Grossi, saj so, kot poudarjajo v IAEA, v obeh elektrarnah "velike količine materiala v obliki izrabljenega ali svežega jedrskega goriva in druge vrste jedrskih materialov".

Grossi je po vrsti incidentov v ukrajinskih jedrskih objektih od začetka ruske invazije konec prejšnjega tedna predlagal pogajanja o varnostnih zagotovilih za jedrske elektrarne in druge objekte z jedrskim materialom med ukrajinskimi in ruskimi predstavniki, s čimer bi se izognili resni jedrski nesreči.

7.02 Ukrajina umika 250 vojakov z mirovne misije ZN v Kongu

Ukrajina je v sredo uradno obvestila Združene narode, da umika svojih 250 vojakov skupaj z opremo, med katero spada tudi nekaj helikopterjev, z mirovne misije v DR Kongo. Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je v odzivu dejal, da ima vsaka država pravico, da umakne svoje vojake z mirovnih operacij.

Novice Po Černobilu IAEA izgubila tudi stik z jedrsko elektrarno Zaporožje

Hkrati je Dujarric priznal izjemno pomembno vlogo Ukrajine v misiji, še posebej pri transportu in helikopterjih. ZN bodo zaprosili druge članice ZN, da nadomestijo ukrajinske vojake in opremo. Misija ZN v DR Kongo (Monusco) ima 17.800 pripadnikov. Ukrajina ima še nekaj pripadnikov na drugih misij ZN, na primer v Južnem Sudanu (13), Maliju (12), na Cipru (pet) in Kosovu (tri).

Ukrajina zdaj svoje vojake potrebuje za obrambo pred napadom ruske vojske. "Ruska nezakonita in neizzvana okrutna vojna proti Ukrajini kaže, kako so povezani mir, varnost in stabilno podnebje," pa je na zasedanju VS ZN o podnebnem financiranju za ohranjanje miru v sredo povedal posebni odposlanec ZDA proti podnebnim spremembam John Kerry.

Dodal je, da je Rusija napadla jedrski objekt v Ukrajini, kar je samo po sebi nevarno, večajo se skrbi zaradi nekdanje jedrske elektrarne Černobil, ki so jo ruske enote zasegle na začetku vojne, in največje jedrske elektrarne v Evropi Zaporožje, je med drugim dejal Kerry. Dejal je še, da zdaj številne države intenzivneje razmišljajo o hitrejšem prehodu s fosilnih na obnovljive vire energije oziroma o tem, da ne bodo več odvisne od ruske energije.

6.30 Ukrajinska zračna obramba uspešna proti ruskim letalom

Ukrajinska zračna obramba po poročanju CNN, ki se sklicuje na ameriškega uradnika, ruskim vojaškim letalom precej uspešno onemogoča polete nad Ukrajino. Po njegovih trditvah se ruska bojna letala v veliki meri izogibajo ukrajinskemu zračnemu prostoru zaradi vrste protiletalskih sistemov. Dodal je, da ruska letala sicer opravijo od 150 do 200 poletov dnevno, a večinoma v ruskem zračnem prostoru. To jim namreč otežuje učinkovita ukrajinska uporaba protiletalskih raket zemlja-zrak, vključno z raketami stinger, ki jim jih zagotavljajo ZDA.

5.55 Vrh EU v Versaillesu o vojni v Ukrajini

Voditelji članic EU bodo danes in v petek na neformalnem zasedanju v Versaillesu razpravljali o tem, kako naj Unija po ruskem napadu na Ukrajino zavaruje svoje državljane in vrednote. V ospredju bosta dve vprašanji - kako se odzvati na ukrajinsko prošnjo za članstvo v Uniji in kako postopno odpraviti odvisnost od ruske energije.

Voditelji bodo sprejeli versajsko izjavo, v kateri bodo zapisali, da ruska vojna pomeni tektonski premik v evropski zgodovini ter da so v Versaillesu razpravljali o tem, kako naj Unija ravna odgovorno v novi realnosti ter zavaruje svoje državljane in vrednote.

Ključni vprašanji, ki ju bodo pretresali, sta, kako se odzvati na ukrajinsko prošnjo za članstvo v Uniji in kako postopno odpraviti odvisnost od ruske energije oziroma ali prepovedati uvoz ruske energije, kar so storile ZDA, ki so sicer od ruske energije bistveno manj odvisne od evropskih držav.

Voditelji naj bi Ukrajincem sicer zatrdili, da jih ne bodo pustili samih ter da bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč. A ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski najverjetneje ne bo dobil jasnih jamstev glede članstva države v Uniji, ki jih želi.

V Versaillesu bo tudi slovenski premier Janez Janša, ki se bo ob robu zasedanja v petek udeležil slovesnosti ob evropskem dnevu žrtev terorizma, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

5.00 V Turčiji srečanje ruskega in ukrajinskega zunanjega ministra

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba se bosta danes sestala v Turčiji, kar bo prvi stik na visoki ravni med Kijevom in Moskvo, odkar je Rusija pred dvema tednoma napadla Ukrajino. Ob tem bo danes Poljsko obiskala ameriška podpredsednica Kamala Harris.

Kuleba je napovedal, da bo danes Lavrovu predlagal srečanje predsednikov obeh držav, Volodimirja Zelenskega in Vladimirja Putina, da bi dosegli dogovor o prekinitvi ognja. Tudi v Kremlju srečanju med ministroma pripisujejo velik pomen. Oba ministra sta sinoči že prispela v Turčijo, pogovori pa naj bi potekali enkrat zjutraj oziroma dopoldne.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izrazil upanje, da bodo pogovori preprečili hujšo tragedijo ali celo pomagali doseči premirje, a analitiki svarijo, da so možnosti za preboj v Antalyi minimalne.

Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je napovedal, da bo tudi sam danes prispel v Antalyo, češ da se morajo nujno začeti pogovori o jedrski varnosti Ukrajine.

Bidnova desna roka na Poljskem

Medtem bo na obisk na Poljsko danes pripotovala podpredsednica ZDA Kamala Harris. Sestala se bo s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo in premierjem Mateuszem Morawieckim. Načrtovano je tudi srečanje Harrisove s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem, ki bo istočasno v Varšavi. Harrisova se bo nato v petek odpravila še v Romunijo.

Obisk Harrisove v Varšavi bo sicer potekal v senci nesoglasja med Poljsko in ZDA glede dostave poljskih migov Ukrajini prek ameriškega vojaškega oporišča v Nemčiji. V Washingtonu so dali v sredo jasno vedeti, da poljska ideja o dostavi lovcev ne pride v poštev, saj bi lahko vodila v nevarno eskalacijo.