Vlada in nacionalni RTV ostro zaradi napovedi nižanja prispevka

Vpričo svežnja davčnih sprememb, ki bodo na Hrvaškem udarile predvsem po srednjem razredu z rahlo nadpovprečnimi prejemki, in vedno težjih gospodarskih razmer, zaradi katerih številne hrvaške družine komaj še obvladujejo svoje proračune, je vlada državljanom ponudila tolažbo v obliki nižanja mesečnega RTV-prispevka.

Upor zaposlenih … Zaposleni na hrvaški "nacionalki" so ogorčeni in napovedujejo kataklizmično prihodnost. "Z nižanjem prispevka bi se Hrvaški radioteleviziji (HRT) opazno otežilo, skorajda onemogočilo uresničevanje vloge javnega servisa," je povedal v. d. ravnatelja Josip Popovac. "V tako kratkem obdobju ni mogoče obstati brez četrtine prihodkov, resno smo obračunali s kriminalom in korupcijo v hiši, ustalili smo finance, začeli prestrukturiranje, zdaj pa ta odločitev prihaja kot bumerang."

Kot dokaz, da se ne morejo hitro prilagoditi manjšim prihodkom, Popovac navaja svetovno nogometno prvenstvo: "Zanj smo se dogovorili pred štirimi leti, za kar smo na HTV odšteli 50 milijonov evrov."

… in nestrinjanje opozicije Z zaposlenimi soglašajo tudi opozicijske stranke, o predlogu nižanja prispevka, ki so ga napovedali na včerajšnji seji vlade, menda niso bili obveščeni niti vsi koalicijski partnerji. Tudi guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski meni, da ima ta predlog populističen prizvok: "Nimamo sreče, da bi nas taki ukrepi rešili iz krize," je dodal.

Novinarska sindikata, ki delujeta na HRT, sta sklicala skupno tiskovno konferenco za 13. uro. Že v včerajšnjem osrednjem Dnevniku so sporočili, da bi izpad prihodkov lahko pomenil konec dramske produkcije, manjšinskih programov, otroškega programa, regionalnih radijskih postaj, omrežja dopisništev …

Morebitno nižanje prispevka bi pomenilo izpad prihodka od 300 milijonov kun (okoli 41,4 milijona evrov), kar je manj kot znaša strošek HTV za letošnje svetovno nogometno prvenstvo.

Za četrtino nižje Po predlogu vlade bi se mesečni RTV-prispevek na Hrvaškem znižal s sedanjih 80 kun (dobrih 11 evrov) na 60 kun (okoli 8,3 evra). Spomnimo, v Sloveniji znaša RTV-prispevek 12 evrov.

Popovac načrte vlade primerja s klavrno usodo madžarske, poljske in češke javne televizije, ki po njegovem mnenju skorajda ne obstajajo več. "Brez služb je ostalo na tisoče ljudi, vlada pa je najbrž pozabila, da bi ta odločitev pomenila tudi izpad za državni proračun," je ogorčen Popovac.

Šuker: Začnite se vesti komercialno Finančni minister Ivan Šuker je zavrnil očitke, da je bil ta predlog sprejet čez noč in HRT obenem svetoval, naj začne delovati komercialno. Njegov nasvet je novinarka Hloverka Novak Srzić razumela preveč dobesedno in mu je v oddaji, v kateri ga je gostila, odgovorila: "Želite, da začnem delati komercialno?" Ob tem ga je poskusila objeti in se mu je skoraj usedla v krilo.

Šuker se je Hloverkinega poskusa "komercializacije" ubranil in ji odvrnil, da je njeno vedenje neokusno ter odraz stanja in vedenja na hrvaški televiziji.

In pri nas? Medtem ko na eni strani poudarjajo vlogo in pomen javnega servisa, prihajajo po drugi strani na dan številni primeri razmetavanja z denarjem v HRT. Podobnosti s slovensko nacionalno radiotelevizijo je najbrž veliko, le da pri nas nihče ne pomisli na nižanje prispevka, s katerim bi morala javna radiotelevizija tudi pri nas okrepiti prizadevanja za gospodarnost svojega poslovanja.