Četrtek, 8. 10. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Velika tragedija Joeja Bidna
Življenjska zgodba demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna je polna bleščečih političnih uspehov, a tudi polna osebnih tragedij, ki bi zlomile marsikaterega človeka.
Še nekaj tednov nas loči od 3. novembra, ko bodo ameriški volivci odločili, kdo bo naslednja štiri leta vodil najmočnejšo državo na svetu. Po javnomnenjskih anketah na nacionalni ravni zdajšnji predsednik ZDA Donald Trump za Bidnom še vedno zaostaja za nekaj odstotnih točk.
Najstarejši predsednik ZDA
Seveda se lahko previdno reče, da so ameriške volitve še vedno odprte, saj ni pomembno, kdo bo dobil največ glasov na zvezni ravni, ampak kdo bo nabral več elektorjev po posameznih zveznih državah. Vprašanje je tudi, kakšen vpliv na izid volitev bo imela na koncu Trumpova okužba z novim koronavirusom.
Če bo Biden zmagal, bo postal najstarejši predsednik ZDA v zgodovini, saj bo 20. novembra letos dopolnil 78 let. Veliko časa se je namigovalo, da bo Biden v primeru zmage predsednik samo en mandat, a je avgusta letos nakazal, da se bo v primeru letošnje zmage za Belo hišo potegoval tudi leta 2024, ko bo, če bo šlo vse po sreči, dopolnil 82 let.
Trumpovo spletkarjenje proti Bidnu
Bidna, čigar zaščitni znak je ameriško bleščeč širok nasmeh, je Trump že dolgo štel za enega od glavnih nasprotnikov, ki mu lahko preprečijo drugi predsedniški mandat. Zaradi starosti že malce okorelemu Bidnu, ki je manj živahnega obnašanja kot štiri leta mlajši Trump, je najslavnejši slovenski zet v svojem slogu nadel vzdevek – Zaspani Joe oziroma Sleepy Joe v izvirniku.
Trumpov strah pred Bidnom dokazuje tudi njegov telefonski pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodomirjem Zelenskim lani julija, v katerem je pogojeval ameriško pomoč Ukrajini s tem, da Ukrajina odpre preiskavo proti Joeju Bidnu in njegovemu sinu Hunterju. Seveda bi bila ukrajinska preiskava proti Bidnu in njegovemu sinu voda na Trumpov mlin. Do preiskave potem ni prišlo.
Mladi politični uspešnež
Če je Trump poslovnež, ki je šele leta 2015 zares zajadral v popolnoma politične vode, je na drugi strani Biden politik z več desetletnimi izkušnjami. 7. novembra 1972 mu je uspelo na volitvah v zvezni državi Delaware za las premagati republikanskega tekmeca J. Caleba Boggsa (dobil je le 3.062 glasov več).
Turoben dan za Bidna
Tako je prvič postal senator v Washingtonu. A preden je januarja naslednje leto sedel v senatni sedež, se mu je zgodila velika osebna tragedija. 18. decembra 1972, dober mesec po volitvah, se je njegova žena Neilia skupaj s hčerko Naomi ter sinovoma Beaujem in Hunterjem z avtomobilom odpravila po božičnih nakupih.
Med letoma 1966 in 1972 je bil Biden poročen z Neilio Hunter Biden. Leta 1977 se je drugič poročil. Tokrat je stopil pred oltar z Jill Jacobs. Leta 1981 se jima je rodila hčerka Ashley. Biden je dedek sedmim vnukom in vnukinjam.
Ne enem od križišč je v ženin avto trčil tovornjak. Bidnova žena in njuna enoletna hčerka Naomi sta v nesreči umrli, sinova, ki sta bila poškodovana, sta preživela. Zaradi tragedije je hotel Biden celo odstopiti, a ga je takratni vodja senatne večine, demokrat Mike Mansfield, prepričal, da je ostal senator.
Hogar Grozni in Biden
V telefonskem pogovoru z britanskim novinarjem Piersom Morganom, ki ga je imel leta 2015, je Biden zaupal, da mu je oče po strašni nesreči, v kateri je izgubil ljubljeno ženo in hčerko, na njegovo pisalno mizo v nekakšno tolažbo položil šaljivi strip Hogar Grozni (Hagar the Horrible v izvirniku).
V njem viking Hogar Grozni po brodolomu, premočen in obrnjen proti oblačnemu nebu, obupano vzklikne: "Zakaj jaz?" (Why me? v izvirniku) Češ, zakaj se je to zgodilo ravno njemu. Nato iz oblaka dobi kratek odgovor Boga: "Zakaj ne?" (Why not?) Nauk te zgodbe iz stripa, ki ga je oče namenil svojemu užaloščenemu sinu, je, da lahko kogarkoli kadarkoli doleti huda tragedija.
Neuspešna naskoka na Belo hišo
Biden je pozneje še šestkrat zmagal na senatnih volitvah. Leta 1987 je prvič napovedal kandidaturo za predsednika ZDA. Želel je postati najmlajši predsednik ZDA po Johnu F. Kennedyju, a je od kandidature odstopil že pred demokratskimi primarnimi volitvami, na katerih je na koncu slavil guverner Massachusettsa Michael Dukakis. Ta je pozneje izgubil boj za Belo hišo z republikancem Georgeem Bushem starejšim.
Biden, ki velja za pripadnika zmerne, sredinske struje demokratske stranke, se je dvakrat neuspešno potegoval za predsednika ZDA, in sicer pred volitvami leta 1988 in 2008. A na zadnjih je bil na koncu nekakšen srečen poraženec, saj ga je demokratski predsedniški kandidat Barack Obama izbral za svojega podpredsednika.
V poznejših letih je večkrat premišljeval, da bi znova kandidiral za predsednika ZDA, a se na koncu ni odločil za to. Do leta 2007, ko je še drugič napovedal kandidaturo. A pestilo ga je pomanjkanje denarja za kampanjo, njegovi shodi so bili slabo obiskani, tudi podpora v anketah je bila nizka. Ko se je 3. januarja 2008 na primarnih volitvah v Iowi uvrstil šele na peto mesto, je odstopil od kandidature.
Biden brez dlake na jeziku o Obami
Pred primarnimi volitvami je vzbujal precej pozornosti, pa tudi graj zaradi svojih odkritih in neposrednih izjav. Tako je za Baracka Obamo prostodušno dejal: "Ej, dobili ste prvega mainstream Afroameričana, ki je artikuliran, bister, brez grehov in prijetnega videza. Ej, to je kot kakšna pravljica, človek."
Obama mu teh besed ni preveč zameril, saj ga je izbral za svojega podpredsedniškega kandidata. Skupaj sta na volitvah leta 2008 premagala republikanski dvojec John McCaine – Sarah Palin. Biden je postal podpredsednik ZDA. Leta 2012 sta z Obamom še enkrat zmagala.
Biden mora spet pokopati svojega otroka
A kot da bi se ponovila zgodba iz leta 1972, ko je velikemu političnemu uspehu sledila velika osebna tragedija. Leta 2015 je moral pokopati še drugega svojega otroka. Zaradi možganskega tumorja je umrl njegov najstarejši sin Beau. Star 46 let.
Leta 1972 je Biden v tragični avtomobilski nesreči izgubil prvo ženo in enoletno hčerko. Leta 2015 se je moral za vedno posloviti od svojega sina Beauja, ki se je od leta 2010 bojeval z možganskim tumorjem. Na fotografiji: pogreb Beauja Bidna.
Solze v očeh Piersa Morgana
V zgoraj omenjenem telefonskem pogovoru med Bidnom in novinarjem Piersom Morganom, ki je potekal junija 2015, je Biden novinarju, ki je pred tem napisal sočuten komentar o Beaujevi smrti, med drugim rekel: "Veš, nič ni hujšega od tega, da izgubiš svojega otroka. Nič."
Na koncu pogovora je Biden Morganu dejal: "Objemaj svoje otroke, vsak dan. Nič ni bolj dragocenega od tvojih otrok." Ko je bilo pogovora konec, je Morgan obsedel v svoji kuhinji s solznimi očmi.
Bidnova šibka točka
Od otrok, ki jih je imel s svojo prvo ženo, mu je ostal samo še sin Hunter oziroma Robert Hunter (Hunter je bil tudi dekliški priimek njegove prve žene). Prav njega so hoteli oziroma hočejo v Trumpovem taboru izkoristiti kot šibko točko.
Bidnov sin Hunter ima zelo burno življenje, saj se je dolgo spopadal z alkoholizmom in odvisnostjo od mamil. Pestro je tudi njegovo ljubezensko življenje. Leta 1993 se je poročil s Kathleen Buhle, s katero ima tri otroke. Leta 2015 sta se razšla. Naslednje leto je Hunter začel razmerje s Hallie Biden, vdovo umrlega brata Beauja. Njunega razmerja je bilo konec po slabih dveh letih. Leta 2018 je dobil četrtega otroka z Lunden Alexis Roberts. Leta 2019 se je drugič poročil, in sicer z Južnoafričanko Melisso Cohen, ki mu je letos marca rodila sina. Z Melisso se je menda Hunter poročil samo šest dni po tem, ko jo je spoznal.
Dejstvo pa je, da morajo tudi Bidnovi privrženci priznati, da je bila Hunterjeva poslovna kariera na svoj način povezana z očetovo politično potjo. Tako se je Hunter po študija prava leta 1996 zaposlil v podjetju MBNA Amerika, ki ima sedež v zvezni državi Delaware in je tudi finančno podpiralo Bidnove kampanje.
Hunterjevo sodelovanje z ukrajinskim oligarhom
Leta 2001 je Hunter postal lobist v Washingtonu. Leta 2006 ga je tedanji predsednik ZDA George Bush mlajši imenoval v nadzorni odbor podjetja Amtrak (ameriške državne železnice).
Leta 2014, torej v času, ko je bil njegov oče podpredsednik ZDA in je imel pomembno vlogo v ameriški zunanji politiki, je Hunter postal član upravnega odbora ukrajinskega holdinga Burisma, ki se ukvarja z dobavo zemeljskega plina. Lastnik Burisme je sporni ukrajinski oligarh Mikola Zločevski. V upravnem odboru Burisme je Hunter ostal do leta 2019.
14