Ponedeljek, 27. 10. 2025, 6.28
30 minut
Zelenski pripravljen oblikovati načrt za premirje v Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,88
"Odločili smo se, da bomo na tem delali v naslednjem tednu ali desetih dneh," je v danes objavljenem intervjuju za ameriški portal Axios dejal Volodimir Zelenski.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podprl možnost, da bi z zavezniki oblikovali načrt za premirje v Ukrajini v nekaj kratkih točkah, po vzoru načrta za mir v Gazi, ki ga je pred mesecem dni predstavil predsednik ZDA Donald Trump. Zelenski je sicer skeptičen glede pripravljenosti Rusije na premirje.
16.19 Zelenski podprl oblikovanje načrta za mir v Ukrajini
16.08 Putin potrdil dobre odnose s Severno Korejo
15.27 Tanja Fajon začenja obisk v Ukrajini
13.50 Italijansko sodišče ponovno odredilo izročitev Ukrajinca
7.01 Ukrajinski dron zadel minibus, voznik umrl
6.33 Moskva napadena z več droni
16.19 Zelenski podprl oblikovanje načrta za mir v Ukrajini
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podprl možnost, da bi z zavezniki oblikovali načrt za premirje v Ukrajini v nekaj kratkih točkah, po vzoru načrta za mir v Gazi, ki ga je pred mesecem dni predstavil predsednik ZDA Donald Trump. Zelenski je sicer skeptičen glede pripravljenosti Rusije na premirje.
"Odločili smo se, da bomo na tem delali v naslednjem tednu ali desetih dneh," je v danes objavljenem intervjuju za ameriški portal Axios dejal Zelenski, ki se je z zavezniki že pogovarjal o oblikovanju načrta za premirje v Ukrajini v nekaj kratkih točkah, brez veliko podrobnosti. Predlog za načrt po vzoru tistega za mir v Gazi, ki ga je konec septembra predstavil Trump, je po navedbah Axiosa prvi podal britanski premier Keir Starmer.
Skupina več kot 30 voditeljev ukrajinskih zaveznic je o tem prejšnji teden razpravljala tudi na srečanju t. i. kontaktne skupine za Ukrajino v hibridni obliki, ki ga je iz Londona vodil Starmer. Zelenski je sicer v pogovoru za Axios dejal, da je skeptičen glede pripravljenosti ruskega predsednika Vladimirja Putina na kakršenkoli mirovni načrt.
Zavzel se je tudi za nadaljnjo krepitev pritiska na Rusijo. Podprl je sankcije, ki so jih ZDA prejšnji teden sprejele proti ruskim naftnim družbam, vendar še vedno meni, da bo za napredek v prizadevanjih za mir potrebnega še več pritiska na Putina – vključno z ameriškimi raketami dolgega dosega, s katerimi bi Ukrajina lahko napadala cilje globoko na ruskem ozemlju.
Zelenski na srečanju v Beli hiši pred 10 dnevi sicer ni uspel prepričati Trumpa v dobavo raket tomahawk in je za Axios dejal, da so bili njuni pogovori težavni. Vendar pa je Trump pokazal nekoliko več naklonjenosti do Ukrajine, medtem ko postaja vedno bolj nezadovoljen s Putinom in njegovo nepripravljenostjo na pogajanja. Do nadaljnjega je preložil oz. odpovedal tudi njuno srečanje, ki sta ga sredi meseca napovedali tako Rusija kot ZDA.
16.08 Putin potrdil dobre odnose s Severno Korejo
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi sprejel severnokorejsko zunanjo ministrico Choe Son Hui in poudaril, da se odnosi med državama razvijajo po načrtih. Hui se je sestala tudi z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, ki se je Severni Koreji zahvalil za njen prispevek v vojni v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Putin je po srečanju s severnokorejsko zunanjo ministrico spomnil na njegovo septembrsko srečanje s severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom v Pekingu in dejal, da sta podrobno razpravljala o odnosih in razvojnih možnostih sodelovanja med državama. Glede napredka na tem področju pa je dejal, da gre "vse po načrtih".
Rusija in Severna Koreja, ki sta obe tarči zahodnih sankcij, sta od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 poglobili medsebojne vezi. Junija lani sta podpisali pogodbo o strateškem partnerstvu, ki med drugim vključuje vzajemno pomoč v primeru agresije zoper njuni državi.
Pjongjang je prav tako v Rusijo napotil na tisoče vojakov, da bi Moskvi pomagal izriniti ukrajinske sile iz obmejne ruske regije Kursk.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi sprejel severnokorejsko zunanjo ministrico Choe Son Hui.
15.27 Tanja Fajon začenja obisk v Ukrajini
Zunanja ministrica Tanja Fajon danes začenja obisk v Ukrajini, so sporočili na zunanjem ministrstvu in dodali, da Slovenija podpira prizadevanja za končanje vojne in pravičen mir. Fajon se bo sicer predvidoma v Ukrajini mudila več dni, med drugim naj bi se sestala z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho.
"Ministrica Tanja Fajon začenja obisk v Ukrajini, kjer Rusija te dni nadaljuje z brutalnimi napadi na civiliste in energetsko infrastrukturo. Uničuje stanovanja, bolnišnice, šole in vrtce," je na omrežju X sporočilo zunanje ministrstvo. "Med žrtvami je mnogo otrok. Nujno je takojšnje premirje. Podpiramo vsa prizadevanja za končanje vojne in pravičen mir," so dodali.
Ministrica @tfajon 🇸🇮 začenja obisk v Ukrajini, kjer #Rusija te dni nadaljuje z brutalnimi napadi na civiliste in energetsko infrastrukturo 🇺🇦.
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) October 27, 2025
Uničuje stanovanja, bolnišnice, šole in vrtce. Med žrtvami je mnogo otrok.
Rusija mora prenehati z napadi.
Nujno je takojšnje… pic.twitter.com/ffcIuyFiwA
Zunanja ministrica je Ukrajino nazadnje obiskala junija, ko se je v Odesi udeležila četrtega vrha Ukrajina-Jugovzhodna Evropa. Tedaj je Kijevu obljubila nadaljnjo podporo Slovenije. Slovenija je od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022 odločna podpornica Kijeva. Vselej se zavzema za spoštovanje mednarodnega prava, obsoja ruske napade in podpira prizadevanja za končanje vojne. Doslej je Ukrajini namenila za več milijonov evrov humanitarne pomoči ter ji poslala oklepnike in bojna vozila.
Prav tako se je pridružila pobudi Češke za skupno nabavo streliva za Ukrajino in pobudi PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja in druge vojaške opreme Kijevu. Pri slednji bo Slovenija sodelovala predvsem pri financiranju protizračne obrambe.
Ukrajina že dlje časa poziva zaveznice h krepitvi njene zračne obrambe. K temu je sredi meseca v videonagovoru na Parlamentarni skupščini zveze Nato, ki je potekala v Ljubljani, znova pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Prav tako se je zahvalil Sloveniji in drugim državam za vso dosedanjo pomoč.
13.50 Italijansko sodišče ponovno odredilo izročitev Ukrajinca
Italijansko pritožbeno sodišče v Bologni je danes vnovič razsodilo, da mora Italija Nemčiji izročiti Ukrajinca, ki so ga avgusta blizu Riminija prijeli zaradi suma, da je pred tremi leti sodeloval v sabotaži na plinovodu Severni tok v Baltskem morju, je sporočil njegov odvetnik.
Po današnji odločitvi pritožbenega sodišča je odvetnik Nicola Canestrini dejal, da se bo njegova stranka in osumljenec sodelovanja v sabotaži Serhij Kuznjecov ponovno pritožil na vrhovno sodišče v Rimu, poročata francoska tiskovna agencija AFP in nemška dpa.
Drug oddelek sodišča v Bologni je namreč septembra prvič odobril njegovo izročitev Nemčiji, vendar je italijansko vrhovno sodišče ta mesec zaradi težav z nalogom za prijetje, ki so ga izdali v Nemčiji, odločitev razveljavila in zadevo vrnila v ponovno obravnavo.
Canestrini je v današnji izjavi dejal, da je bil postopek proti Kuznjecovu omadeževan s hudimi postopkovnimi kršitvami, ki spodkopavajo tako zakonitost kot temeljna zagotovila pravnega postopka.
Nemško tožilstvo 49-letnega Kuznjecova obtožuje sokrivde sabotaže plinovoda Severni tok v Baltskem morju in zahteva njegovo izročitev. Kuznjecov pa zanika, da bi bil del skupine iz Ukrajine, ki je septembra 2022 namestila eksploziva na plinovoda Severni tok 1 in 2.
Kuznjecova je ob koncu avgusta v bližini Riminija na podlagi evropskega naloga za prijetje aretirala italijanska policija, medtem ko je bil z ženo in otroki na dopustu v državi. Od takrat je pridržan v strogo varovanem zaporu na severu Italije.
V času njegove aretacije so nemški tožilci navedli, da je Kuznjecov uporabil ponarejene osebne dokumente za najem jahte, s katere naj bi kasneje izvedli napade, ki je izplula iz nemškega Rostocka. Ukrajinec se v Nemčiji sooča s kaznijo do 15 let zapora, če bo spoznan za krivega, še poroča AFP.
Za sabotažo na plinovodu Severni tok naj bi bila sicer odgovorna šestčlanska skupina iz Ukrajine. Poljska policija je konec septembra zaradi domnevne vpletenosti aretirala ukrajinskega inštruktorja potapljanja Volodimirja Z., za katerega so evropski nalog za prijetje prav tako izdale nemške oblasti.
Napad na plinovod Severni tok v času evropske energetske krize in kmalu po ruski ofenzivi na Ukrajino je sprožil številna ugibanja in obtožbe glede odgovornosti. Kijev je za incident okrivil Rusijo, ta pa je odgovornost večkrat pripisala Zahodu.
7.01 Ukrajinski dron zadel minibus, voznik umrl
Ukrajinski dron je v Brjanski regiji zadel minibus, pri čemer je voznik umrl, pet ljudi pa je bilo ranjenih, je v ponedeljek sporočil guverner jugozahodne ruske regije, ki meji na Ukrajino.
Vse poškodovane so odpeljali v lokalno bolnišnico, je prek aplikacije za sporočanje Telegram sporočil guverner Aleksander Bogomaz.
6.33 Moskva napadena z več droni
Rusko obrambno ministrstvo je kasneje sporočilo, da je bilo ponoči prestreženih skupno 193 dronov, od tega 40 nad Moskovsko oblastjo. Ministrstvo je potrdilo, da je bilo 34 dronov usmerjenih proti prestolnici. Teh trditev ni bilo mogoče neodvisno preveriti. Zaradi grožnje dronov sta moskovski letališči Domodedovo in Žukovski začasno prekinili delovanje.
Moscow's nightlife is said to be beautiful and full of surprises. People in Moscow, it is said, party all night long. Ukrainian drones provide beautiful effects to liven up the mood.#RussianUkrainianWar #RussiaIsCollapsing #SlavaUkraïni #SlavaUkraine pic.twitter.com/EYpi1GmGQC
— Hellin72 (@Hellin72) October 26, 2025
Po poročanju ruskih kanalov na Telegramu so v več delih mesta in okolici, vključno z okrožjem Komunarka, poročali o eksplozijah. O žrtvah ni bilo poročil, župan Sobjanin pa je dejal, da so na vsa mesta strmoglavljenja dronov napotili reševalne službe.
Zvečer je v Serpuhovu v Moskovski regiji izbruhnil tudi požar v skladišču nafte, je poročal ruski Telegram kanal Astra. Lokalne oblasti niso razkrile vzroka požara, so pa navedle, da so ga pogasili.
Moscow region. Oil depot 🔥 pic.twitter.com/GzBnyUG9lE
— Kate from Kharkiv (@BohuslavskaKate) October 26, 2025
Ukrajinske oblasti se glede napadov niso odzvale. Kijev redno uporablja brezpilotne letalnike dolgega dosega za napade na vojaške in industrijske cilje v Rusiji, kot so rafinerije nafte in tovarne orožja. Podoben napad s 34 brezpilotnimi letalniki je bil v Moskvi zabeležen tudi 22. septembra.
Po drugi strani pa Rusija redno izvaja obsežne raketne napade in napade z droni na ukrajinska mesta. V zadnjih dveh nočeh je bilo v napadih na Kijev ubitih pet ljudi, ranjenih pa je bilo več deset. Predsednik Volodimir Zelenski je včeraj dejal, da je Rusija samo v preteklem tednu napadla Ukrajino s skoraj 1.200 brezpilotnimi letalniki in 50 raketami.
