Petek, 31. 1. 2025, 16.58
25 minut
Hrvati množično po nakupih v Brežice: "Cene pri nas niso normalne" #foto #video
Državljani Hrvaške po uspešnem prvem bojkotu trgovin, ki so ga zaradi visokih cen izvedli pretekli petek, nov bojkot nadaljujejo danes. Platforma Halo inšpektor je potrošnike pozvala, da se ta dan tako kot pretekli petek vzdržijo vseh nakupov, zaposlene pa, naj na dan bojkota delajo počasneje. S četrtkom se je na Hrvaškem začel tudi tedenski bojkot treh trgovskih verig ter treh izdelkov. Številne trgovske verige so, da bi kupce odvrnile od bojkota, prav danes ali dan prej številnim izdelkom drastično znižale cene. Množičnost bojkota je ekipa Siol.net preverila v Zagrebu. Odpravili smo se tudi v Brežice in se pogovarjali s Hrvati, ki so na dan bojkota prišli nakupovat čez mejo.
Platforma Halo inšpektor je potrošnike pozvala, naj se tako kot pretekli petek tudi danes vzdržijo kakršnegakoli nakupovanja, dan prej, v četrtek, pa naj začnejo enotedenski bojkot treh trgovskih verig – Lidla, Eurospina in DM – ter treh skupin izdelkov – Coca Cole in drugih gaziranih pijač, ustekleničene vode in detergenta za pomivanje posode. Te izdelke so izbrali, ker so pri njih opazili enormno rast cen.
Pobudnik platforme Halo inšpektor Josip Klemen je pojasnil, da so se za omenjene tri trgovske verige odločili, ker njihove cene lahko primerjajo s tistimi v Nemčiji, Italiji in Sloveniji in pri vseh treh se izkaže, da so cene izdelkov pri vseh treh verigah v omenjenih državah nižje kot na Hrvaškem.
Zaposlene v trgovinah so s platforme Halo inšpektor pozvali, naj med bojkotom delajo počasneje.
"Podpiram bojkot, ampak imam doma bolno ženo in sem moral nujno v trgovino," je dejal kupec pred Lidlom v središču Zagreba.
Kakšne so razmere v Zagrebu?
Okoli desete ure zjutraj smo se najprej odpravili v dve trgovini Lidl v središču Zagreba, za kateri ne moremo reči, da sta samevali. "Podpiram bojkot, ampak imam doma bolno ženo in sem moral nujno v trgovino," je dejal kupec pred Lidlom v središču Zagreba. "Dva tedna nisem bila doma in imam prazen hladilnik. Morala sem po kruh. Podpiram bojkot, prosim, ne snemajte me, sram me je," pa je dejala gospa, ki se je odpravljala v Lidl.
Parkirišče pred Lidlom v središču Zagreba
Večina kupcev, ki so se danes odpravili v Lidl, je ob našem vprašanju le zamahnila z roko in odhitela mimo, eden pa je dejal: "Pa kakšen je to bojkot, če si že vse kupil včeraj." Iz trgovine so se sicer vračali z majhnimi vrečkami. Kupovali so predvsem malice.
Bogati v trgovini, revni molčijo
Nato smo pot nadaljevali v Eurospin v ulici kneza Branimirja. Na parkirišču je sicer bilo kar nekaj avtomobilov, a ko smo nekaj časa stali pred trgovino in pogledali vanjo, je bila ta povsem prazna, mimo se je sprehodil komaj kakšen kupec. Za izjave niso bili zainteresirani. "Tisti, ki je bogat, gre v trgovino, kadarkoli se mu zahoče, tisti, ki je reven, pa molči," je bil eden redkih komentarjev, ki smo ga dobili.
Eurospin v centru Zagreba
Tudi pred enim od Sparov v središču Zagreba je bilo stanje podobno. Parkirišče je bilo prazno, v trgovini le nekaj kupcev, bojkota pa ni želel komentirati prav nihče. Ko smo prodajalko povprašali, ali se pozna, da je danes bojkot, je dejala, da je "tako nekaj vmes".
Spar v Zagrebu
Hrvaški kupci prišli v Brežice, da bi se prepričali, ali je v Sloveniji res ceneje
Na poti nazaj smo se ustavili v Brežicah in preverili, ali so tudi danes tako kot pretekli teden tamkajšnje trgovine oblegane, parkirišča pa polna vozil s hrvaškimi registrskimi tablicami. Za začetek smo se odpravili v Eurospin. Parkirišče je bilo zmerno polno, parkirana so bila vozila tako s hrvaškimi kot s slovenskimi registrskimi tablicami. V trgovini smo naleteli na kar nekaj hrvaških kupcev. Nekateri so dejali, da so v Sloveniji redni kupci, spet drugi pa so se po nakupih v Slovenijo odpravili prvič, da bi preverili, ali je tukaj res ceneje.
Pred Eurospinom v Brežicah je bilo opaziti kar nekaj avtomobilov s hrvaškimi registrskimi tablicami.
Gospa iz okolice Zagreba je dejala, da cene na Hrvaškem niso normalne, zato je raje prišla v Brežice. Kupec iz Zagreba je po nakupih v Slovenijo prišel prvič. Dejal je, da je ugotovil, da je res ceneje in da se je izplačalo priti.
Medtem pa se je v trgovini Lidl v Brežicah trlo kupcev iz Hrvaške. To je bilo razvidno tako na parkirišču kot v trgovini. Tudi tukaj smo naleteli na družino iz Zagreba, ki je po nakupih v Slovenijo prišla prvič. Vsi podpirajo bojkot in se strinjajo, da so cene v Sloveniji zmernejše.
Parkirišče pred trgovino Lidl
Družina iz Zagreba je v Slovenija prišla nakupovat prvič.
Kupcev iz Hrvaške ni manjkalo niti v brežiškem Sparu.
Hrvaška vlada razširila seznam izdelkov z omejenimi cenami
Hrvaška vlada je v četrtek objavila razširjen seznam izdelkov z omejenimi cenami. Seznam se je z dozdajšnjih 30 razširil na 70 izdelkov. Na novem seznamu so tako na primer kruh, polenta, ječmenova kaša, kosmiči, prepečenec, testenine, suhomesnati izdelki, konzerve, ribe, mlečni izdelki. Gospodarski minister Ante Šušnjara je dejal, da bo vsak trgovec moral izbrati vsaj en izdelek – na primer, od vseh proizvajalcev špagetov bo moral vsaj eden imeti omejeno ceno. Izdelki z omejenimi cenami bodo morali biti jasno označeni.
"Država se je odzvala, vključiti pa se morajo tudi drugi," je dejal premier Andrej Plenković in zatrdil, da nihče ne bi propadel, če bi bile cene nekoliko zmernejše.
Trgovski verigi Konzum in Kaufland sta ob napovedi današnjega množičnega bojkota na dan bojkota napovedali znižanje cen več izdelkom: Konzum 250 izdelkom hrvaških proizvajalcev, veriga Kaufland pa je danes objavila znižanje rednih cen za več kot tisoč izdelkov.
Prvi bojkot uspešen: skupni znesek računov nižji za več kot 50 odstotkov
Spomnimo, pretekli petek, 24. januarja, je v znak protesta proti visokim cenam potekal enodnevni bojkot trgovin. Začel se je s pobudo skupine Halo inšpektor, objavljeno na omrežju Facebook. Pobudo podpira Evropski center potrošniške odličnosti (ECIP), podprli pa so ga tudi društva za varstvo potrošnikov, sindikati, politične stranke, celo hrvaški minister za gospodarstvo.
Tudi vlada je naklonjena bojkotu. Premier Andrej Plenković je v uvodu seje vlade prejšnji teden dejal, da je bojkot pomembno in artikulirano sporočilo državljanov, ki ga bodo upoštevali.
Podatki davčne uprave so pokazali, da je bilo skupno število izdanih računov v trgovini na drobno v petek, 24. januarja, za 44 odstotkov manjše kot v petek teden prej. Skupni znesek izdanih računov je bil nižji za 53 odstotkov, pri vseh dejavnostih je bilo število računov nižje za 29 odstotkov, znesek pa za 36 odstotkov.
Josip Klemen je za hrvaške medije povedal, da so nekateri trgovci na dan bojkota trajno znižali cene nekaterih izdelkov, tudi do 50 odstotkov. "Opazili smo, da so cene nekaterih artiklov, ki nikoli niso bili 50-odstotno znižani, zdaj znižani 50-odstotno, nekateri artikli pa so domnevno stalno znižani za 30 ali 20 odstotkov," je še povedal Klemen.
A to hrvaških kupcev ni odvrnilo od bojkota. Številni so se na ta dan in dan kasneje odpravili po nakupih čez mejo, natančneje v Brežice, od koder so poročali o veliki gneči v tamkajšnjih nakupovalnih središčih.