Torek, 2. 9. 2025, 14.45
4 ure, 48 minut
Vojna v Ukrajini
Osumljenec za umor Parubija: Šlo je za osebno maščevanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,78
Ukrajinska policija je pred tem v ponedeljek sporočila, da je uvodna preiskava pokazala, da je bil umor skrbno načrtovan in da je bila vanj vpletena Moskva. Osumljenec je oblečen v kurirja namreč sredi belega dne osemkrat ustrelil politika. Preden je pobegnil, je preveril, ali je mrtev. Ruski mediji so medtem poročali, da so ruske oblasti Parubija lovile od leta 2023.
Osumljenec za sobotni atentat na prozahodnega ukrajinskega poslanca in nekdanjega predsednika ukrajinskega parlamenta Andrija Parubija je danes na sodišču priznal umor, a zanikal, da bi delal za Rusijo. Trdi, da je šlo za osebno maščevanje za smrt njegovega sina.
15.54 Morilec ukrajinskega poslanca zanika povezave z Rusijo
14.42 Zelenski v četrtek v Parizu z zavezniki o varnostnih jamstvih
13.52 Putin Ficu zatrdil, da Rusija ne nasprotuje članstvu Ukrajine v EU
10.08 V rusko-ukrajinski vojni po oceni Seula ubitih okoli dva tisoč severnokorejskih vojakov
15.54 Morilec ukrajinskega poslanca zanika povezave z Rusijo
Osumljenec za sobotni atentat na prozahodnega ukrajinskega poslanca in nekdanjega predsednika ukrajinskega parlamenta Andrija Parubija je danes na sodišču priznal umor, a zanikal, da bi delal za Rusijo. Dejal je, da je šlo za osebno maščevanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
The suspect in the attack on MP Parubiy admitted to killing the politician. He called his actions "revenge against the Ukrainian authorities" and denied reports that Russian special services had blackmailed him, a hromadske correspondent reports
— Hromadske Int. (@Hromadske) September 2, 2025
Video: Olha Denysiaka / hromadske pic.twitter.com/pvBb78DZMt
Mihajlo Scelnikov je na sodišču priznal, da je v soboto v Lvovu na zahodu Ukrajine ubil 54-letnega poslanca, a zatrdil, da je bilo to njegovo "osebno maščevanje ukrajinskim oblastem" po smrti njegovega sina na fronti. V videoposnetku, ki so ga objavili ukrajinski mediji, je tudi zanikal, da bi neposredno delal za ruske specialne službe.
"Vse, kar si želim, je, da bi mi bila sodba izrečena čim prej in da bi lahko zaprosil za sodelovanje v izmenjavi vojnih ujetnikov z Rusijo ter šel po truplo svojega sina", je dejal. Trdi, da je bil poslanec njegova tarča samo zato, ker je tako kot on živel v Lvovu.
Ukrajinska policija je pred tem v ponedeljek sporočila, da je uvodna preiskava pokazala, da je bil umor skrbno načrtovan in da je bila vanj vpletena Moskva. Osumljenec je oblečen v kurirja namreč sredi belega dne osemkrat ustrelil politika. Preden je pobegnil, je preveril, ali je mrtev. Ruski mediji so medtem poročali, da so ruske oblasti Parubija lovile od leta 2023.
Nekateri ukrajinski mediji so ob sklicevanju na vire iz organov pregona poročali, da je osumljenec povedal, da je stopil v stik z ruskimi agenti med iskanjem informacij o usodi svojega sina, ki je leta 2023 izginil na fronti.
Parubij je bil leta 2004 in 2014 vodilni predstavnik prodemokratičnega protestnega gibanja v Ukrajini. Prvič je bil za poslanca izvoljen leta 2007, med letoma 2016 in 2019 pa je bil predsednik parlamenta. Kratek čas je bil tudi sekretar nacionalnega sveta za varnost in obrambo.
14.42 Zelenski v četrtek v Parizu z zavezniki o varnostnih jamstvih
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v četrtek v Parizu z glavnimi evropskimi zavezniki pogovarjal o varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora z Rusijo, so danes sporočili iz ukrajinskega predsedstva.
Pogovorov, ki jih bosta vodila francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, se bodo udeležili predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen, generalni sekretar Nata Mark Rutte in nemški kancler Friedrich Merz, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na omrežju X sporočil svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak.
Ukrajina si pred mirovnimi pogajanji z Rusijo prizadeva za varnostna jamstva zahodnih držav, s katerimi bi zagotovili, da bi Rusija spoštovala morebitni mirovni dogovor. Pričakovati je, da bo osrednjo vlogo pri tem imelo okoli 30 držav, ki so združene v t. i. koaliciji voljnih pod vodstvom Francije in Združenega kraljestva.
ZDA naj bi bile medtem pripravljene pomagati z obveščevalnimi podatki ter podporo pri nadzorovanju terena in izgradnji zračnega ščita evropskih držav za Ukrajino.
Ukrajina, ki meni, da jo bo tudi v primeru mirovnega dogovora Rusija znova poskušala napasti, se zavzema za oblikovanje evropskih mirovnih sil in varnostnih jamstev, podobnih tistim, ki jih zagotavlja Nato, če njen vstop v zavezništvo ne bo mogoč.
Rusija, ki v širjenju Nata na svoje meje vidi enega glavnih vzrokov za posredovanje v Ukrajini, večino teh scenarijev odločno zavrača, poroča AFP.
13.52 Putin Ficu zatrdil, da Rusija ne nasprotuje članstvu Ukrajine v EU
Ruski predsednik Vladimir Putin se je ob robu obiska na Kitajskem danes sešel s slovaškim premierjem Robertom Ficom. V pogovorih je izpostavil, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v EU in da dogovor o rešitvi konflikta ne sme ogroziti varnosti Rusije, poročajo tuje tiskovne agencije.
Putin je v pogovorih s predsednikom slovaške vlade dejal, da Rusija ni nikoli nasprotovala morebitnemu članstvu Ukrajine v EU. Ob tem je dejal, da je mogoče doseči soglasje, ki bi zagotovilo tako varnost Rusije kot Ukrajine, poroča tiskovna agencija Reuters.
Ruski predsednik je izjave evropskih voditeljev, da bo Rusija nekega dne napadla Evropo, označil za "histerijo" in "grozljive zgodbe". Po njegovih navedbah se je bila Rusija v primeru Ukrajine leta 2022 prisiljena odzvati na "poskus Zahoda, da bi s pomočjo zveze Nato poskušali zavzeti celotno območje nekdanjih sovjetskih republik".
"Obstajajo možnosti za zagotovitev varnosti Ukrajine v primeru konca konflikta. Zdi se, da obstaja priložnost za dosego soglasja," je povedal Putin.
Dodal je, da noben dogovor o rešitvi konflikta ne sme ogroziti varnosti Rusije: "Seveda je odločitev Ukrajine, kako bo zagotovila svojo varnost. Toda to ne bi smelo biti na račun varnosti drugih držav, zlasti na račun Rusije."
Putin je ob tem pohvalil slovaškega premierja in "neodvisno stališče oz. položaj" Slovaške v mednarodnih odnosih. "Zelo cenimo neodvisno zunanjo politiko, ki jo vodite z vašo ekipo in vlado." Rusija bo prav tako ostala zanesljiv dobavitelj energetskih virov za Slovaško, je še potrdil Putin.
Kar se tiče odnosa s Kijevom, je Fico dejal, da se bo v petek sešel z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s katerim se bo pogovarjal o nedopustnosti napadov na energetske objekte, piše srbska tiskovna agencija Tanjug. Po besedah Putina je Moskva dolgo časa tolerirala napade Ukrajine na energetsko infrastrukturo, nato pa se je začela resno odzivati.
Slovaška je od ruskega plina zelo odvisna, Fico pa je zato že večkrat kritiziral ukrajinske napade na rusko energetsko infrastrukturo. Putin je slovaškemu kolegu namignil, naj prekine dobavo plina Ukrajini, še navaja AFP.
Podobno kot davi s kitajskim kolegom Ši Džinpingom, se je Putin s slovaškim predsednikom vlade srečal pred sredino vojaško parado v Pekingu, s katero bo Kitajska obeležila obletnico formalne predaje Japonske zavezniškim silam leta 1945 oziroma konec druge svetovne vojne.
Parade se bodo poleg udeležili številni tuji voditelji, med njimi severnokorejski voditelj Kim Jong-un. Ruski predsednik je pred tem sodeloval tudi na dvodnevnem vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu na severu Kitajske.
10.08 V rusko-ukrajinski vojni po oceni Seula ubitih okoli dva tisoč severnokorejskih vojakov
Južnokorejska obveščevalna služba je že aprila sporočila, da je bilo v rusko-ukrajinskem konfliktu ubitih najmanj 600 severnokorejskih vojakov. Na podlagi posodobljenih podatkov agencija zdaj ocenjuje, da je število ubitih severnokorejskih vojakov naraslo na okoli dva tisoč.
Južnokorejska in preostale zahodne obveščevalne agencije so pred tem že poročale, da je Severna Koreja lani v Rusijo poslala več kot deset tisoč vojakov, predvsem v regijo Kursk. Ob vojakih je Severna Koreja v Rusijo poslala še orožje in rakete.
Rusija in Severna Koreja sta med redkim obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Severni Koreji lani podpisali tudi vojaški dogovor, ki vključuje klavzulo o medsebojni obrambi.
