Petek, 4. 4. 2025, 19.38
11 ur, 38 minut
V ruskem napadu na Harkov več mrtvih in ranjenih #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Ruski napad z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko mesto Harkov je terjal najmanj pet smrtnih žrtev, več kot 30 ljudi je bilo ranjenih, so danes sporočile lokalne oblasti. V napadu je bilo poškodovanih več stavb, izbruhnilo je tudi več požarov. O napadih z brezpilotniki in smrtni žrtvi poroča tudi Rusija. Medtem je državni sekretar ZDA Marco Rubio opozoril Rusijo, da se predsednik Donald Trump ne bo ujel v past neskončnih pogajanj o pogajanjih o koncu vojne v Ukrajini. Nemčija je napovedala nakup "kamikaze dronov" – eksplozivnih brezpilotnikov –, s čimer nadaljuje pospešeno oboroževanje, ki se je okrepilo zlasti po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022.
19.36 V Krivem Rogu več kot deset žrtev ruskih napadov
17.37 Nemčija bo za svojo vojsko zagotovila drone kamikaze
15.51 Rubio: Trump v pogajanjih glede miru v Ukrajini ne bo dovolil neskončnega zavlačevanja
8.40 V ruskem napadu na Harkov več mrtvih in ranjenih
19.36 V Krivem Rogu več kot deset žrtev ruskih napadov
V ruskem raketnem napadu na ukrajinsko mesto Krivi Rog v regiji Dnipropetrovsk je bilo danes ubitih najmanj 12 ljudi, med njimi trije otroci, so sporočile tamkajšnje oblasti. Ranjenih je več kot 50. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu Rusijo obtožil, da si ne želi miru, poročajo tuje tiskovne agencije.
"V mestu Krivi Rog je bilo ubitih dvanajst ljudi," je na družbenem omrežju Telegram sporočil guverner Dnipropetrovska Sergij Lisak. Dodal je, da število ranjenih narašča. Med ubitimi so tudi trije otroci.
Po besedah vodje mestne vojaške uprave Oleksandra Vilkula je Rusija rojstni kraj ukrajinskega predsednika Zelenskega napadla z balistično raketo.
Zelenski je v odzivu na družbenih omrežjih izrazil sožalje svojcem bližnjih in Rusijo obtožil, da si ne želi miru. "Rusija ne želi prekinitve ognja in to vidimo. To vidi ves svet. Vsaka raketa, vsak napad z dronom dokazuje, da si Rusija prizadeva le za vojno," je zapisal.
Po njegovih besedah lahko vojno h koncu pripeljejo le mednarodni pritisk na Rusijo in prizadevanja za okrepitev Ukrajine. "ZDA, Evropa in preostali svet lahko Rusijo prisilijo, da opusti teror in vojno. In to je treba zagotoviti - potrebujemo mir," je poudaril.
O ruskih napadih so poročali tudi iz regij Zaporožje in Kijev, medtem ko je bil v mestu Dnipro ponoči ubit lokalni politik in član mestnega sveta Jurij Fedko, potem ko je njegov avtomobil raznesla eksplozija.
17.37 Nemčija bo za svojo vojsko zagotovila drone kamikaze
Nemčija bo svojo vojsko opremila s "kamikaze droni", je danes dejal tiskovni predstavnik ministrstva za obrambo Mitko Müller. Tovrstni lahki brezpilotni letalniki z eksplozivom, ki jih ob stiku s tarčo raznese, med drugim igrajo ključno vlogo v več kot tri leta trajajoči vojni v Ukrajini.
"Podpisali smo dve pogodbi za dobavo," je na današnji novinarski konferenci dejal Müller. Ob tem sicer ni povedal, od koga naj bi nemška vojska kupila brezpilotne letalnike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nemški mediji po navedbah AFP poročajo, da gre za podjetji Helsing in Stark, ki sta specializirani za umetno inteligenco na področju obrambe.
Predstavnik nemške vojske je pojasnil še, da trenutno tovrstnega orožja še nimajo. Prva manjša naročila naj bi "omogočila testiranje v praksi", da bi pridobili izkušnje z njihovo uporabo, kasneje pa bodo droni kamikaze končno vključeni v arzenal nemških oboroženih sil. "Jasno je, da je človek tisti, ki odloča, ali bo uporabil orožje ali ne," je Müller dodal v odgovoru na vprašanje o avtonomiji teh visokotehnoloških strojev.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je novembra lani napovedal, da bo Nemčija ukrajinski vojski dobavila štiri tisoč brezpilotnih letalnikov podjetja Helsing, ki so podprti z umetno inteligenco. Takrat je pojasnil, da imajo ti droni doseg do 40 kilometrov, ukrajinske sile pa bi z njimi lahko napadale cilje na ruskem ozemlju.
Nemčija z nakupom eksplozivnih brezpilotnikov nadaljuje pospešeno oboroževanje, ki se je okrepilo zlasti po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022.
15.51 Rubio: Trump v pogajanjih glede miru v Ukrajini ne bo dovolil neskončnega zavlačevanja
Predsednik ZDA Donald Trump se ne bo ujel v past neskončnih pogajanj o pogajanjih, je glede pogovorov z Moskvo in Kijevom o koncu vojne v Ukrajini danes dejal državni sekretar ZDA Marco Rubio. Zatrdil je tudi, da Washington spoštuje suverenost Grenlandije, vendar ne bo dovolil, da bi postala odvisna od Kitajske.
"Rusi (...) se bodo morali odločiti. V nekaj tednih in ne nekaj mesecih bomo izvedeli, ali Rusija glede miru v Ukrajini misli resno ali ne. Če gre za taktiko zavlačevanja, predsednika Trumpa to ne zanima," je Rubio dejal v izjavi za medije po zasedanju zunanjih ministrov članic Nata v Bruslju.
Trump, ki si sicer prizadeva za ponovno vzpostavitev odnosov med ZDA in Rusijo, tako očitno izgublja potrpežljivost ob zavlačevanju ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta je prejšnji mesec zavrnil ameriško-ukrajinski predlog za popolno prekinitev ognja, kot pogoj za sprejem predloga o prekinitvi spopadov v Črnem morju pa je zahteval odpravo nekaterih sankcij Zahoda proti Rusiji.
Trenutno še ni povsem jasno, kako se bo Washington odzval, če bo Putin še naprej zavlačeval, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot potencialne možnosti se omenjajo dodatne sankcije ali vojaška pomoč Ukrajini. Rubio je ob tem namenil priznanje Ukrajini in dejal, da je "pokazala pripravljenost" na dogovor o prekinitvi ognja in ustvarjanju prostora za pogajanja.
Ameriški državni sekretar je spregovoril tudi o Grenlandiji, potem ko je Trump v zadnjih tednih večkrat izrazil namen, da bi ZDA prevzele nadzor nad tem avtonomnim danskim ozemljem, ki je bogato z naravnimi surovinami.
"Danska bi se morala osredotočiti na dejstvo, da Grenlandci nočejo biti del Danske. Ne bomo dovolili Kitajski, da zdaj vstopi in jim ponudi kup denarja, nato pa otok postane odvisen od Kitajske," je dejal Rubio. Pred tem se je v četrtek ob robu zasedanja v Bruslju sestal z danskim kolegom Larsom Lokkejem Rasmussenom in potrdil "trdne odnose med ZDA in Dansko".
Po besedah državnega sekretarja ZDA je tudi podpredsednik JD Vance med nedavnim obiskom na Grenlandiji jasno povedal, da bo Washington spoštoval pravico otoka do samoodločbe. Tako na Grenlandiji kot na Danskem so sicer njegov obisk videli kot provokacijo. Čeprav se večina od približno 57 tisoč prebivalcev Grenlandije želi postopoma odcepiti od Danske, pa nikakor ne želijo postati del ZDA.
8.40 V ruskem napadu na Harkov več mrtvih in ranjenih
"Ruski droni so napadli eno od okrožij v Harkovu. Zaradi napadov na stanovanjske stavbe in upravno stavbo so izbruhnili štirje požari," je sporočila ukrajinska služba za izredne razmere. Po navedbah župana Igorja Terehova so bile v napadu ubite štiri osebe.
Guverner regije Oleg Sinegubov pa je kasneje povedal, da je število smrtnih žrtev naraslo na pet, potem ko je v bolnišnici zaradi posledic poškodb umrl starejši moški. Po njegovih besedah je bilo v napadu ranjenih 32 ljudi.
O ruskih napadih so poročali tudi iz regij Dnipropetrovsk, Zaporožje in Kijev. Skupno je bilo tam ranjenih šest ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusko obrambno ministrstvo je na drugi strani sporočilo, da je zračna obramba ponoči prestregla in uničila 107 ukrajinskih dronov, od tega 34 nad regijo Kursk in 30 nad regijo Orjol. V ukrajinskem napadu na vas v ruski regiji Brjansk je bila ubita ena oseba, še dve sta bili ranjeni, je dejal guverner Aleksandr Bogomaz.
Francija in Združeno kraljestvo sta medtem danes Rusijo obtožila, da v nasprotju z dogovorom še naprej napada ukrajinsko energetsko infrastrukturo in da zavlačuje pri prizadevanjih za končanje vojne. Tako Kijev kot Moskva drug drugega že dlje časa obtožujeta kršitev zaveze o nenapadanju energetske infrastrukture.
