Petek, 8. 9. 2023, 16.18
1 leto, 3 mesece
562. dan vojne v Ukrajini
Zelenski: Prigožina je ubil Putin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,89
"On je ubil Prigožina, vsaj vsi imamo to informacijo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski in dodal, da je ta dogodek pokazal na politično šibkost ruskega predsednika.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da je on ubil vodjo ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina, ki je konec avgusta umrl v strmoglavljenju letala med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ob tem je dejal, da je ta dogodek pokazal, da je Putin "politično šibak".
20.33 Zelenski: Prigožina je ubil Putin
19.10 Zaradi "neprijaznih korakov" Moskva na pogovor poklicala veleposlanika Armenije
18.10 Uslužbenec nemške obveščevalne službe BND obtožen izdaje
17.50 EU zaradi kršitev človekovih pravic v Ukrajini sankcionirala šest oseb
17.00 Romunija pripravlja zaščitne ukrepe za prebivalce ob meji z Ukrajino
15.56 Elon Musk naj bi dal ukaz za izklop satelitskega interneta Starlink na polotoku Krim in preprečil uničenje ruskih ladij
15.45 Ukrajina prejela prvo pošiljko tankov leopard 1
10.55 Zgodovinar: Strmoglavljenje Putina se je začelo, načrt ima štiri dejanja
9.52 V novih ruskih napadih v Ukrajini en mrtev in več ranjenih
6.25 Požar v ruski tovarni za izdelavo raket
20.33 Zelenski: Prigožina je ubil Putin
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da je on ubil vodjo ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina, ki je konec avgusta umrl v strmoglavljenju letala med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ob tem je dejal, da je ta dogodek pokazal, da je Putin "politično šibak".
"On je ubil Prigožina, vsaj vsi imamo to informacijo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski in dodal, da je ta dogodek pokazal na politično šibkost ruskega predsednika.
Prigožin je konec avgusta umrl v strmoglavljenju letala na poti iz Moskve v Sankt Peterburg, pri čemer je umrlo vseh sedem potnikov in trije člani posadke na krovu. Da je bil med njimi tudi Prigožin, so potrdili ruski preiskovalci s pomočjo genske analize. Preiskava dogodka medtem še vedno ni zaključena.
Vodja Wagnerja je pred tem po mesecih napetosti med skupino Wagner in ruskim vojaškim vodstvom v zvezi z vojno v Ukrajini, kjer so njegove enote igrale pomembno vlogo, 24. junija sprožil upor proti Moskvi, ki pa se je končal še isti dan - domnevno po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka med Prigožinom in Putinom.
19.10 Zaradi "neprijaznih korakov" Moskva na pogovor poklicala veleposlanika Armenije
Rusko zunanje ministrstvo je zaradi "vrste neprijaznih korakov" danes na pogovor poklicalo veleposlanika Armenije, zaveznice Moskve. Med drugim mu je izrazilo zaskrbljenost zardi napovedanih armensko-ameriških vojaških vaj in nedavnega obiska soproge armenskega premierja v Kijevu.
Rusko zunanje ministrstvo je zaskrbljeno zaradi armensko-ameriških vojaških vaj, ki bodo prihodnji teden potekale v Armeniji in obiska v Kijevu soproge armenskega premierja Nikola Pašinjana, ki se je tam na vabilo soproge ukrajinskega predsednika Olene Zelenske udeležila vrha partnerjev voditeljev držav. Zaskrbljeno je tudi zaradi prizadevanj Erevana za članstvo v Mednarodnem kazenskem sodišču.
Vse to je ministrstvo označilo za "vrsto neprijaznih korakov armenskega vodstva". Kljub temu pa je izpostavilo, da državi ostajata zaveznici in da bodo uresničili vse njune sporazume o razvoju okrepljenega partnerstva.
18.10 Uslužbenec nemške obveščevalne službe BND obtožen izdaje
Uslužbenca nemške Zvezne obveščevalne službe (BND) in njegovega domnevnega sostorilca, ki naj bi ruski varnostni službi FSB posredovala zaupne informacije, je danes nemško tožilstvo obtožilo izdaje. Šlo naj bi za izdajo državnih skrivnosti, zato jima v primeru obsodbe grozi dosmrtna zaporna kazen.
Zaposlenega v obveščevalni službi BND, ki so ga identificirali kot Carstena L., so decembra lani v Berlinu aretirali zaradi suma izdaje, saj naj bi ruskim obveščevalnim službam posredoval zaupne informacije.
Tožilstvo je sporočilo, da je preiskava potekala v tesnem sodelovanju z BND in ob podpori ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI). Ruska obveščevalna služba FSB naj bi Carstenu L. za storitve plačala 450.000 evrov, Arthurju E. pa najmanj 400.000 evrov.
V obtožnici je navedeno, da je septembra in oktobra lani v času opravljanja službene dolžnosti v Berlinu in v okolici Münchna ob različnih priložnostih fotografiral in natisnil skupno devet zaupnih dokumentov BND, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nemško zvezno tožilstvo trdi, da so informacije, ki jih je delil, v skladu z nemško zakonodajo državna skrivnost, zato gre za posebno hudo kaznivo dejanje. Pojasnili so le, da gre za "dokumente, povezane s tehničnim zbiranjem informacij". Več podrobnosti niso želeli posredovati.
Njegovega sostorilca Arthurja E. pa so aretirali januarja na letališču v Münchnu, ko se je vrnil iz ZDA. Arthur E., nemški državljan, je domnevno deloval kot posrednik, ki je od Carstena L. prevzemal dokumente in jih dostavljal ruskim obveščevalcem.
Obtoženca naj bi se poznala od maja 2021, septembra istega leta pa sta se sestala z ruskim državljanom, ki je vzpostavil stik s FSB. Tožilci so navedli, da se je Arthur E. udeležil več sestankov v Moskvi, Carsten L. pa naj bi mu pomagal pri ponovnem vstopu v Nemčijo mimo carine.
17.50 EU zaradi kršitev človekovih pravic v Ukrajini sankcionirala šest oseb
Evropska unija je proti šestim posameznikom, večinoma Rusom, danes uvedla sankcije zaradi resnih kršitev človekovih pravic v Rusiji in na ozemljih v Ukrajini, ki jih zasedajo ruske sile, je danes sporočil Svet EU. Med sankcioniranimi sta po dva tožilca in sodnika ter dva uslužbenca ruske varnostne službe FSB.
Sankcionirani tožilci in sodniki so po današnjih navedbah iz Bruslja sodelovali v politično motiviranih sodnih procesih na sodiščih na polotoku Krim, ki so jih vzpostavile ruske okupacijske sile po ruski nezakoniti priključitvi polotoka leta 2014.
17.00 Romunija pripravlja zaščitne ukrepe za prebivalce ob meji z Ukrajino
Romunska vlada pripravlja zaščitne ukrepe za prebivalce, ki živijo na območjih blizu meje z Ukrajino, je danes poročala romunska tiskovna agencija Agerpres, potem ko naj bi v ponedeljek v ruskem napadu na ukrajinsko pristanišče Izmail na reki Donavi deli domnevno ruskega brezpilotnega letalnika padli na ozemlje Romunije.
Po navedbah Agerpres se je za uvedbo zaščitnih ukrepov danes odločil romunski Nacionalni odbor za izredne razmere (CNSU), ki ga koordinira namestnik predsednika romunske vlade Marian Neacsu.
15.56 Elon Musk naj bi dal ukaz za izklop satelitskega interneta Starlink na Krimu in preprečil uničenje ruskih ladij
Milijarder Elon Musk, prvi mož podjetij Tesla, SpaceX in X, nekdanjega Twitterja, je Ukrajini onemogočil napad na rusko vojno ladjevje pri polotoku Krim, ki bi lahko odločilno vplival na potek vojne, razkriva odlomek iz Muskove biografije, ki nastaja pod peresom znanega biografa zgodovinsko pomembnih oseb Walterja Isaacsona. Musk je posredno vpletenost v dogodek na družbenem omrežju X oziroma Twitter tudi priznal, a potek dogodkov opisal nekoliko drugače. Musk se je sicer že pred časom znašel pod plazom kritik, da podpira Rusijo, saj je predlagal mirovniški načrt, s katerim bi ustregel predvsem interesom Moskve.
Odlomek iz biografije Elona Muska, ki jo piše Walter Isaacson in ki naj bi izšla prihodnji torek, med drugim opisuje spodletelo operacijo ukrajinskih komandosov na polotoku Krim. Ukrajinski podvodni droni, torej plovila brez posadke, do vrha naloženi z eksplozivom, naj bi se približevali tarčam, to so bile ladje ruske črnomorske flote, ko so nenadoma izgubili povezavo z internetom, morje pa jih je nato naplavilo na obalo Krima.
Musk se je oktobra lani znašel pod mednarodnim plazom kritik zaradi svojega mirovniškega načrta za končanje vojne v Ukrajini, s katerim bi ugodil tako rekoč vsem zahtevam Moskve. Istega meseca je nato pohvalil še nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki že tako rekoč od začetka vojne v Ukrajini napadeni državi in vsem tistim, ki jo podpirajo, grozi z jedrskim orožjem.
Musk je, je zapisano v biografiji, inženirjem Starlinka, to je satelitski brezžični internet, ki ga je Muskovo podjetje SpaceX zagotavljalo Ukrajini, v za oborožene sile Ukrajine ključnem trenutku ukazal izklop storitve.
Po pisanju Isaacsona, ki se sklicuje na vire v ameriških obveščevalskih krogih in podjetju SpaceX, naj bi se Musk zbal, da bo Ukrajina ruski mornarici povzročila preveč škode, tako imenovani mini Pearl Harbor, in Vladimirja Putina razjarila do te mere, da bo posegel po jedrskem orožju.
Kdaj natanko se je zgodil opisani incident, avtor biografije ne navaja.
Elon Musk je kmalu po začetku vojne v Ukrajini tej državi omogočil dostop do brezžičnega satelitskega interneta Starlink. Poteza, ki jo je mednarodna skupnost pozdravila z navdušenjem, je grenak priokus pridobila nekaj mesecev pozneje, ko je Ukrajina sprožila uspešno protiofenzivo. Musk je takrat namreč javno začel izražati polemike glede nudenja dostopa do Starlinka v Ukrajini, saj naj bi ga motilo, da ga ukrajinska vlada domnevno uporablja tudi za načrtovanje in izvedbo bojnih operacij.
Na poročanje medijev o odlomku iz Isaacsonove knjige se je na družbenem omrežju X odzval Elon Musk in v več komentarjih zapisal, da Starlink ni deaktiviral ničesar, a tudi priznal, da je zavrnil prošnjo ukrajinskih oblasti, naj s Starlinkom pokrije območje vse do Sevastopola, mesta na Krimu, ki velja za glavno bazo ruske črnomorske flote.
There was an emergency request from government authorities to activate Starlink all the way to Sevastopol.
— Elon Musk (@elonmusk) September 7, 2023
The obvious intent being to sink most of the Russian fleet at anchor.
If I had agreed to their request, then SpaceX would be explicitly complicit in a major act of war and…
Musk je, je razvidno iz njegovega komentarja, sam ocenil, da je bil namen prošnje ukrajinske vlade potopiti večino ruske črnomorske flote. Če bi ugodil prošnji, bi bil SpaceX neposredno vpleten v večje vojno dejanje in v zaostritev spopada.
Mirovnik, ki bi ustregel predvsem Rusiji
Elon Musk je 3. oktobra lani objavil razdvajajoč tvit, v katerem je predstavil svojo vizijo mirovniškega načrta za končanje vojne v Ukrajini:
– Znova se izvedejo referendumi v ukrajinskih regijah, ki si jih je priključila Rusija. Tokrat pod nadzorom Organizacije združenih narodov. Rusija zapusti Ukrajino, če se prebivalci regij na referendumu izrečejo proti priključitvi Rusiji.
– Krim postane uradni del Rusije, kar je bil že od leta 1783, nato pa ga je po napaki Nikite Hruščova dobila Ukrajina, trdi Musk (Sovjetska zveza, ki jo je takrat vodil Hruščov, je vladanje Krimskemu polotoku leta 1954 uradno prenesla na Ukrajinsko ljudsko republiko, ki je bila takrat del SZ, op. p.).
– Zagotovljeni so stabilni vodni viri za Krim.
– Ukrajina ostane nevtralna.
Anketa, ki jo je Musk priložil objavi in s katero je svoje sledilce povprašal, ali se strinjajo z opisanim načrtom, je pokazala, da ga večina uporabnikov ni odobravala. Musku so med drugim mnogi očitali, da bi tako rekoč ustregel vsem zahtevam, s katerimi pogovore o miru pogojuje Rusija. Edina izjema je bil Muskov predlog za ponovne referendume o priključitvi okupiranih ukrajinskih regij Rusiji, za katere pa je bilo jasno, da ne bodo izvedeni, saj je te regije Rusija dokončno priključila z zakonom, ki ga je podpisal Putin.
Očitki, da je Musk s svojim predlogom tako rekoč ponavljal retoriko Kremlja, so novo dimenzijo dobili nekaj dni pozneje, ko je znani ameriški politolog in strokovnjak za politična tveganja Ian Bremmer na Twitterju razkril:
"Elon Musk mi je povedal, da je o Ukrajini govoril neposredno s Putinom in Kremljem. Povedal mi je tudi, kje so rdeče črte, ki se jih po prepričanju Kremlja ne sme prestopiti. Svoja tedenska poročila o geopolitiki pišem in objavljam že 24 let. Pišem brez strahu ali izkazovanja naklonjenosti. Ta teden ni nič drugačen. Muska že dolgo občudujem, ker je edinstven in podjetnik, ki spreminja svet. To sem že večkrat dejal javno. Toda Musk ni strokovnjak za geopolitiko."
15.45 Ukrajina prejela prvo pošiljko tankov leopard 1
Prvih deset tankov leopard 1, ki so jih ukrajinskim silam namenile Danska, Nemčija in Nizozemska, je prispelo v Ukrajino, so danes sporočile danske oborožene sile in dodale, da je še več tankov na poti. Omenjene tri države so namreč februarja napovedale, da bodo Ukrajini dobavila 100 leopardov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
10.55 Zgodovinar: Strmoglavljenje Putina se je začelo, načrt ima štiri dejanja
Rusko-ameriški zgodovinar Jurij Felštinski pravi, da je smrt vodje Wagnerjevih plačancev Jevgenija Prigožina pravzaprav začetek načrta za strmoglavljenje Putina z oblasti. "23. in 24. junij sta bila dneva upora, ki sta predstavljala prvo dejanje," meni Felštinski, ki že desetletja preučuje rusko zgodovino.
"Sestrelitev Prigožinovega letala, skupaj z Dmitrijem Utkinom, je nadvse pomembna, saj je bil Prigožin velika javna osebnost. To je bilo drugo dejanje," je povedal Felštinski.
Jevgenij Prigožin in Dmitrij Utkin
Sledita še tretje in četrto dejanje.
Jurij Felštinski
"Čakamo na izid decembra 2023 - tudi če Putin ne bo odstopil, bo zanimivo videti, ali bo poskusil kandidirati za predsednika leta 2024," je še dejal med drugim, piše B92.
9.52 V novih ruskih napadih v Ukrajini en mrtev in več ranjenih
V novih ruskih napadih na Ukrajino z raketami in droni je bil preteklo noč ubit najmanj en človek, 12 je bilo ranjenih, so danes sporočile ukrajinske oblasti po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Vojaški guverner regije Dnipropetrovsk Sergij Lisak je danes na družbenem omrežju Telegram sporočil, da je v mestu Krivi Rog v osrednjem delu Ukrajine raketa zadela upravno zgradbo. V napadu je bil ubit najmanj en človek, devet jih je bilo ranjenih, je še zapisal. Iz ruševin stavbe so rešili tri ljudi.
V regiji Sumi na severu Ukrajine so iz ruševin dvonadstropne hiše po podatkih civilne zaščite rešili moškega in žensko, ki sta bila ranjena v raketnem napadu. V tem napadu je bilo poškodovanih še 20 hiš in osem vozil. Po navedbah gasilcev je po napadu izbruhnil še požar, ki so ga že pogasili.
En človek je bil ranjen tudi v ruskem raketnem napadu v regiji Zaporožje na jugu Ukrajine, je sporočil tamkajšnji vojaški guverner Jurij Malaško.
6.25 Požar v ruski tovarni za izdelavo raket
Ukrajinski lokalni mediji poročajo, da je v tovarni mikroelektronike na zahodu Rusije odjeknila močna eksplozija, po kateri je izbruhnil požar. Kyiv Post je objavil fotografijo, ki domnevno prikazuje prizorišče. Po neuradnih informacijah gori tovarna, v kateri izdelujejo dele raket iskander, ki so jih med vojno uporabljali na ukrajinskem ozemlju.
Napad na industrijski obrat v Brjansku je potrdil guverner regije Aleksander Bogomaz in dejal, da so tovarno Kremnij EL napadli z droni kamikazami. Po njegovih navedbah naj bi zadeli upravno stavbo, žrtev naj ne bi bilo.
⚡️A drone allegedly attacked the territory of the Kremniy EL microelectronics factory in #Bryansk, Russia. One of the buildings caught fire, Russian media reports.
— KyivPost (@KyivPost) September 7, 2023
Kremniy EL is one of Russia's largest producers of microelectronics required for the needs of the Russian Ministry… pic.twitter.com/E7cSq81iHJ
Na kraju dogodka so gasilci in reševalci, je še povedal Bogomaz. Na ruskem obrambnem ministrstvu trdijo, da je ruska protizračna obramba nad Brjanskom prestregla dve brezpilotni letali, od katerih so eno uničili v zraku.
Kremnji EL je eden največjih ruskih proizvajalcev mikroelektronike, potrebne za potrebe ruskega ministrstva za obrambo.
Tovarna proizvaja komponente za sistem zračne obrambe Pantsir in raketne komplekse iskander, so objavili na družbenem omrežju X s fotografijo, ki prikazuje prizorišče požara v Brjansku.
