V Argentini cveti črni trg z ameriškimi dolarji

Argentina je znana po svojem navdušenju nad ameriškimi zelenci, to navdušenje pa je pri argentinski vladi vzbudilo skrb, zato se je pred dvema letoma odločila ukrepati. Tako mora zdaj tamkajšnje prebivalstvo premostiti kar nekaj ovir, če želi kupiti ameriške dolarje, saj je prioriteta argentinske vlade, da obdrži enako količino ameriške valute v državi. V ta namen je vlada izvedla ambiciozen projekt, prek katerega so državljanom ponujali obveznice v zameno za neprijavljene dolarje, piše Global Post.

Varčevali v dolarjih Argentinska ljubezen do ameriških zelencev se je začela v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je bil na oblasti predsednik Carlos Menem. Srednji razred se je zgrinjal v Miami, kjer je kupoval opremo za stanovanja. Vendar je s padcem gospodarstva dolar postal pogosta varčevalna valuta, ki so jo Argentinci hranili pod posteljo ali v sefih, stran od bank. "V zadnjih letih je vse več denarja zapustilo denarni obtok, približno 80 milijonov ameriških dolarjev, zaradi česar se je vlada odločila, da se bo te težave lotila na vprašljiv način – tako, da je onemogočila dolarju, da zapusti obtok. To pa je vplivalo na oblikovanje črnega trga," je za Global Post povedala Gabriela Nudel, ekonomistka pri podjetju Fundacion Capital.

Po drugi strani so črni trgi dobičkonosni za tujce, ki želijo z močno tujo valuto kupiti domačo valuto. Eden takšnih je Bautista, ki je za Global Post povedal: "Resnica je, da se bojim iti v te nezakonite menjalnice, ker vem, da niso varne. Policija bi lahko prišla vsak trenutek in aretirala tako kupca kot prodajalca."

Skorajda filmsko Menjava v nezakonitih poslovalnicah je podobna filmski zgodbi. Bautista mora pri pultu prodajalcu povedati geslo in številko pisarne. Če mu je prehod odobren, se odpravi proti dvigalu, ki ga popelje v eno izmed pisarn, kjer ga pričaka prodajalec, ki mu takoj razloži, kakšen je menjalni tečaj. Če se s ponujenim strinja, mu prodajalec odšteje denar in Bautista odide. Bautista je za Global Post razložil, da so pri tem številna tveganja, neki Američan je bil celo ustreljen, ker se je med ropom znašel v menjalnici.

Takšna nezakonita menjava ni pod nadzorom, saj zakon iz leta 1995 predvideva denarno ali zaporno kazen od enega do štirih let, vendar pa oblasti zamižijo na eno oko. "Smešno je hoditi po ulici Florida, saj je vedno polna ljudi, večina med njimi je turistov. Toliko je ljudi, ki prodajajo dolarje, da so že del vsakdanjika," je za Global Post še povedal Bautista.

Bi morali zaupati domači valuti? Maja je menjalni tečaj na črnem trgu dosegel dvakratnik uradnega menjalnega tečaja. Tako je na črnem trgu mogoče dobiti deset pesov za en dolar, na zakonitem trgu pa pet pesov za en dolar, kar pomeni, da tujec, ki zamenja dolarje na črnem trgu, dobi dvakrat več pesov, domače valute, kot če denar dvigne na bankomatu.

Podporniki vlade trdijo, da bi Argentinci morali nehati hraniti črni trg in imeti zaupanje v domačo valuto. Varčevanje v dolarjih je po njihovem mnenju skrb elit, vendar pa ni enako za računalniškega programerja Ernesta, ki je za Global Post razkril, da lahko z dolarji dela učinkoviteje. Ernesto namreč veliko posluje s tujino, zato za svoje storitve zaračuna v dolarjih, ki jih mora na banki zamenjati za pese. "Zaradi položaja z dolarji so podjetja, kot je moje, manj konkurenčna kot podjetja v Urugvaju ali Čilu," je povedal za Global Post. "Čeprav uradni menjalni tečaj ostaja enak, pa se cene živil in preostalih reči zvišujejo zaradi inflacije. To pomeni, da moramo našim strankam v tujini za storitve vsakič zaračunati več in več," je dodal.