Usodni 11. 9., ko je svet postal nevarnejši

Po koncu hladne vojne med kapitalističnimi ZDA in komunistično Sovjetsko zvezo (SZ), ki se je leta 1989 končala s porazom komunističnega tabora, so ZDA postale edina supersila na svetu.

Američani živijo v utvari, da jih nihče ne ogroža Z razpadom SZ so Američani izgubili močnega sovražnika, ki jim je edini vlival strah v kosti. Neposredni spopad med ZDA in SZ bi namreč vodil v jedrsko vojno, ki bi uničila svet. Morebitna jedrska vojna in njene katastrofalne posledice so bile tudi tema številnih ameriških filmov, na primer znanega televizijskega filma Dan potem iz leta 1983. S koncem hladne vojne se je zdelo, da nihče več na tem planetu ne more ogroziti ZDA in Američanov. To se je kazalo tudi v ameriških filmih v 90. letih prejšnjega stoletja, kjer so bile edine nevarnosti za ZDA in Američane izmišljena zunajzemeljska bitja (Dan neodvisnosti, leta 1996), ki med drugim razstrelijo Belo hišo, ali naravne katastrofe v obliki izbruha orjaških vulkanov (Vulkan in Dantejev vrh iz leta 1997) ali trka kometa (Zadnji udarec iz leta 1998) oziroma asteroida (Armageddon iz leta 1998) z Zemljo.

Še edina resna kriza, ki je v 90. letih vzbujala največ ameriške in svetovne pozornosti, so bile krvave vojne, ki so izbruhnile po razpadu Jugoslavije. Toda Balkan je bil za povprečnega Američana daleč.

Samomorilski napadi šokirajo svet Toda dopoldne 11. septembra 2001 se je vse spremenilo. Napad 19 pripadnikov teroristične organizacije Al Kaida, ki so ugrabili štiri potniška letala in z njimi izvedli samomorilske napade v New Yorku in Washingtonu, je šokiral Američane in tudi ves svet.

Posnetke napadov na stolpa Svetovnega trgovinskega centra (WTC), t. i. newyorška dvojčka, posnetke ljudi, ki so se iz gorečih stolpnic v paniki skakali na tla, in zrušenje obeh dvojčkov je spremljal ves svet. Predvsem v arabskem svetu številni tudi z zadovoljstvom.

Tretje ugrabljeno letalo je trčilo v stavbo Pentagona v Washingtonu, četrto ugrabljeno letalo pa je strmoglavilo na tla v Pensilvaniji. Po enih razlagah naj bi se na tem letalu potniki uprli ugrabiteljem, zaradi česar je letalo zgrmelo na tla, po drugi pa so to letalo zrušili ameriški vojaški lovci, da bi preprečili še četrti napad.

Al Kaida in Osama bin Laden V samomorilskih napadih je umrlo 2.996 ljudi (potniki na letalih, skupaj z ugrabitelji, zaposleni v WTC, gasilci in policisti …), okoli šest tisoč ljudi je bilo ranjenih, škode je bilo vsaj za 7,5 milijarde evrov. Ameriko in svet je zajel preplah, ameriški zračni prostor je bil tudi zaprt nekaj dni, po svetu so se razcvetele teorije zarot in črnoglede napovedi o propadu (zahodne) civilizacije.

Po napadih se je takoj začelo ugibanje, kdo je izvedel teroristične napade. Med prvimi so Američani uperili prst v islamistično teroristično organizacijo Al Kaida, ki jo je vodil Savdijec Osama bin Laden, še zlasti ker je ta organizacija že leta 1993 hotela neuspešno zrušiti enega od dvojčkov s tovornjakom, v katerem je bilo več sto kilogramov eksploziva.

Bin Laden, ki se je svetu oglašal z video in zvočnimi posnetki, ki jih je posnel v svojih skrivališčih, je najprej tajil odgovornost za napad, nato pa jo je le priznal. Al Kaida je kot ene od glavnih motivov za napade navajala prisotnost ameriških vojakov v Savdski Arabiji, ameriško podporo Izraelu in sankcije proti Iraku, ki ga je tedaj vodil Sadam Husein.

Napad na Afganistan Bin Laden je postal ameriški sovražnik številka ena. ZDA, ki jim je predsedoval republikanec George W. Bush, so na napade odgovorile z vojaškim posredovanjem v Afganistanu oktobra 2001, kjer so tamkajšnji islamski skrajneži, poimenovani talibani, vzpostavili strog islamski režim in nudili zavetje bin Ladnu in Al Kaidi.

Napad na Afganistan je bil mednarodno podprt, Američanom in Britancem je skupaj s protitalibanskimi Afganistanci uspelo vreči talibane z oblasti. Toda država, kjer je že od leta 1979, ko so v državo vdrle enote Sovjetske zveze, divjala vojna, se ni popolnoma umirila. Talibani so se umaknili na odročne kraje in nadaljevali gverilsko vojskovanje in izvajali samomorilske napade. Demokracija v državi je krhka, brez pomoči mednarodnih vojaških enot (ISAF) pod vodstvom Nata (v okviru te operacije sodelujejo tudi slovenski vojaki) bi se verjetno nova demokratična struktura težko ohranila na oblasti.

Ameriški napad na Irak Če je imel napad na Afganistan široko mednarodno podporo, pa to ni veljalo za napad na Irak (v Evropi sta bili proti napadu zlasti Francija in Nemčija). Ta z nafto bogata država je bila ameriški trn v peti že od avgusta 1990, ko je Sadam Husein okupiral sosednji Kuvajt, zaradi česar je januarja 1991 izbruhnila prva zalivska vojna.

Povod za ameriški napad na Irak marca 2003 je bilo orožje za množično uničevanje (kemično, biološko, jedrsko), ki naj bi ga imel oziroma razvijal Husein (to se pozneje ni izkazalo za resnično). Američani so skupaj z zavezniki vrgli z oblasti Huseina (tega so pozneje nove iraške oblasti obsodile na smrt) in vzpostavili novo oblast – prvo besedo v novem Iraku so dobili večinski šiiti.

Toda zrušenje Huseinove oblasti države ni umirilo. Z novo oblastjo se niso strinjali prej vladajoči manjšinski suniti, ki so se upirali Američanom in novi šiitski oblasti. Američani so se iz Iraka umaknili leta 2011.

Napadi v Madridu in Londonu Njihov umik je izkoristila Islamska država, ki je zasedla velik del države, zaradi česar so morali Američani spet vojaško posredovati – za zdaj le z letalskimi napadi. V vrstah Islamske države se v Siriji in Iraku bojuje tudi veliko muslimanov iz Evrope. Irak je torej še vedno velik dejavnik nestabilnosti.

Teroristični napadi Al Kaide so se po 11. septembru še nadaljevali, najbolj odmevna sta bila dva napada v državah, ki sta podprli napad na Irak. 7. julija 2005 so štirje samomorilski napadalci izvedli napade na podzemni železnici in avtobusih v Londonu – poleg napadalcev je umrlo 52 ljudi. V Veliki Britaniji je zaradi vojne v Iraku padla priljubljenost tudi takratnemu premierju, laburistu Tonyju Blairu.

Še hujši je bil napad leto prej: 11. marca 2004 so islamistični teroristi na vlakih madridske podzemne železnice podstavili deset eksplozivnih teles – v napadih je umrlo 191 ljudi, skoraj dva tisoč je bilo ranjenih. Konservativni španski premier Jose Maria Aznar, ki je podprl poseg v Iraku, je nekaj dni pozneje na volitvah izgubil oblast. Zmagali so socialisti, ki so nasprotovali vojni.

Večji nadzor, sporni Guantanamo in zmaga Obame Po napadih so se spremenile tudi ZDA. Vzdušje v prvih mesecih po napadu je bilo zaradi občutka ogroženosti malce paranoično. Da bi dosegli večjo varnost, so se bili Američanu pripravljeni odreči delu svobode. Nacionalne varnostne strukture so se okrepile, nadzor, ki naj bi preprečil novi 11. 9., je bil večji – ne nazadnje je to razkrila afera Snowden. Za številne v ZDA in po svetu je bil sporen ameriški vojaški zapor v ameriškem oporišču Guantanamo na Kubi. V zapor, ki je bil ustanovljen januarja 2002, je ameriška vojska zapirala islamiste. Vojska je podatke od zapornikov – bilo naj bi jih okoli 800 – zbirala tudi z mučenjem. Večina zapornikov je zapor že zapustila, vendar jih je bilo še maja letos tam 149.

Težave v Iraku so bile tudi eden od vzrokov, da so v ZDA na volitvah leta 2008 slavili demokrati. Novi predsednik je postal Barack Obama, prvi temnopolti ameriški predsednik. Če so za Busha kritiki dejali, da je kot kavboj, ki preveč rad rožlja z orožjem, je za Obamo značilna bolj mehka politika – kritiki pravijo, da je celo premehka.

Spodletela arabska pomlad in smrt ameriškega sovražnika št. 1 Arabski svet, od koder izvirajo spori, ki so pripeljali do 11. 9., je v teh 13 letih postal še bolj nestabilen. Če so Huseina vrgli z oblasti Američani, pa so nekatere druge diktatorje vrgli z oblasti sami Arabci v t. i. arabski pomladi. Ta je najprej izbruhnila decembra 2010 v Tuniziji, kjer je odšel z oblasti Ben Ali, naslednje leto se je v Egiptu poslovil z oblasti Hosni Mubarak, v Libiji pa so strmoglavili in pokončali Moamerja Gadafija.

A v Egiptu je po tem, ko so oblast na volitvah prevzeli islamisti, junija 2013 z državnim udarom oblast spet prevzela vojska. Tudi Libija je še vedno nemirna. Že od leta 2011 pa v Siriji, ki ji vlada Bašar Al Asad, divja državljanska vojna, v kateri se vse bolj krepijo islamisti. Tudi izraelsko-palestinskega spora še vedno ni konec.

Kaj pa "avtor" 11. 9.? Bin Ladna so Američani zaman iskali skoraj deset let, a so mu končno prišli na sled. 2. maja 2011 je bin Laden umrl med akcijo ameriških vojaških specialcev, ki so vdrli v hišo v pakistanskem mestecu Abbottabad, kjer se je skrival. Njegovo truplo so odpeljali in naj bi ga pokopali na morju.