Avtorji:
STA ,, K. M., A. P. K.

Torek,
17. 5. 2022,
6.22

Osveženo pred

2 leti, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

67

Natisni članek

Natisni članek
vojaki invazija vojna Rusija Ukrajina

Torek, 17. 5. 2022, 6.22

2 leti, 6 mesecev

Ukrajinci prestregli klic med ruskim vojakom in njegovo materjo: Vse nas bodo pobili, Rusija bo izgubila!

Avtorji:
STA ,, K. M., A. P. K.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

67

Ukrajina | Mama je svojemu sinu dejala, da mora ostati, saj mora nekdo braniti Rusijo. | Foto Reuters

Mama je svojemu sinu dejala, da mora ostati, saj mora nekdo braniti Rusijo.

Foto: Reuters

83. dan vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes evropsko energetsko politiko označil za "gospodarski samomor". "Vse nas bodo pobili, to bo tretja svetovna vojna in Rusija bo izgubila!" je mama v telefonskem pogovoru, ki ga je ukrajinsko obrambno ministrstvo prestreglo med ruskim vojakom Nikito in njegovo materjo, dejala svojemu sinu in dodala, da mora ostati, saj mora nekdo braniti Rusijo. Iz Ukrajine poročajo, da so iz jeklarne Azovstal v Mariupolu evakuirali več kot 250 ukrajinskih borcev, Rusi so ponoči raketirali vojaško bazo blizu Lvova, 15 kilometrov oddaljeno od ukrajinske meje s Poljsko. O ruski invaziji na Ukrajino bodo danes v Bruslju razpravljali obrambni ministri. 

Dnevni pregled dogodkov

21.04 Zelenski nagovoril udeležence filmskega festivala v Cannesu
21.01 Macron: Francija bo okrepila dobave orožja Ukrajini
20.11 Ruski polkovnik kritičen do vojne na državni televiziji
19.02 Putin evropsko energetsko politiko označil za gospodarski samomor
17.28 Najmanj sedem avtobusov z ukrajinskimi vojaki zapustilo jeklarno Azovstal
16.26 Ukrajina: Do zdaj ubitih 27.900 ruskih vojakov
16.24 Vsaj osem mrtvih v ruskem raketnem napadu v Černigovu
16.15 ICC v Ukrajino pošilja največjo preiskovalno skupino do zdaj
15.27 Predsednik ruskega parlamenta proti izmenjavi vseh evakuiranih iz Mariupola
14.26 Brnabić: Grožnje z bombami so pritiski iz tujine, ker Srbija ni uvedla sankcij proti Rusiji
14.11 Ruska vojska vse bolj uporablja neselektivno topniško obstreljevanje
13.15 V Černigovu ubitih osem civilistov 
13.09 Evropski svet močno podpira prošnjo Švedske in Finske za vstop v Nato
13.05 Rusija: Zadeli smo pošiljke orožja
13.02 Rusi: Brez pogajanj z Ukrajino
9.39 Junaki Azovstala dva meseca niso videli sonca 
9.36 Ukrajina: Od začetka invazije je bilo ubitih 229 otrok
9.02 "Rusi so raketirali mesto Ohtirka"
7.20 Rakete so padle 15 kilometrov od meje s Poljsko
7.05 Ukrajina: Borce iz Mariupola bomo zamenjali za ujete Ruse
7.00 Iz jeklarne Azovstal evakuirali 250 ukrajinskih borcev
5.57 Rusi se samopoškodujejo, da pobegnejo iz vojske 
5.55 Obrambni ministri EU o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini

21.04 Zelenski nagovoril udeležence filmskega festivala v Cannesu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes z videoposnetkom nepričakovano nagovoril udeležence slovesnosti ob odprtju filmskega festivala v Cannesu. Omenil je moč kinematografije med drugo svetovno vojno, vključno s filmom Charlieja Chaplina Veliki diktator iz leta 1940, poroča francoska tiskovna agecnija AFP.

"Vsak dan umre več sto ljudi, ki po ploskanju na koncu ne bodo več vstali," je Zelenski dejal občinstvu na slovesnosti ob odprtju, to se je ob predstavitvi vnaprej posnetega sporočila odzvalo s presenečenjem.

V dvorani Palais des Festivals v južnofrancoskem letoviškem mestu je bil govor ukrajinskega predsednika nato deležen stoječih ovacij.

Zelenski je prejšnji mesec podobno nagovoril udeležence podelitve nagrad grammy v Las Vegasu, kjer je zbranim povedal: "Naši glasbeniki namesto smokingov nosijo neprebojne jopiče in pojejo ranjencem v bolnišnicah."

Vojna je tudi sicer glavna tema 75. filmskega festivala v Cannesu, na katerem bo poseben dan posvečen tudi ukrajinskim filmskim ustvarjalcem.

21.01 Macron: Francija bo okrepila dobave orožja Ukrajini

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v današnjem telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim dejal, da bo Pariz okrepil dobave orožja Ukrajini. Prav tako se je Macron zavezal k povečanju humanitarne pomoči, so zapisali v sporočilu za javnost iz urada francoskega predsednika.

Emmanuel Macron je bil pred rusko invazijo in ob začetku vojne v Ukrajini zadržan do pošiljanja težkega orožja Ukrajini, saj je poskušal med sprtima stranema igrati vlogo posrednika.

A ker Macronovi pogovori z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom niso obrodili sadov, je Pariz v zadnjih mesecih postopoma okrepil svojo podporo Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob koncu aprila je tako francoski predsednik napovedal, da bo Francija ukrajinskim silam dobavila protitankovske rakete in havbice.

Francija je od februarja Ukrajini namenila tudi 800 ton humanitarne pomoči, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Macron in Zelenski sta se v telefonskem pogovoru dotaknila tudi vprašanja ruske pomorske blokade, ki Ukrajini onemogoča izvoz žitaric, na katerega se zanaša mnogo revnejših držav.

Prav tako pa sta razpravljala o možnosti varnostnih zagotovil, ki bi jih lahko Francija dala Ukrajini v okviru morebitnega mednarodnega dogovora o spoštovanju ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Zelenski je od začetka vojne Macronu namenil nekaj ostrih besed in celo namigoval, da se francoski predsednik boji Putina. Macron je bil sicer minuli teden ponovno kriv za nekaj slabe volje v Kijevu, ko je izjavil, da bi lahko ukrajinsko pristopanje Evropski uniji trajalo več desetletij.

Pri tem je nakazal, da bi bilo morda bolje razmisliti o izgradnji širše "evropske politične skupnosti" onstran EU, katere članice bi lahko bile države kot Ukrajina in Moldavija, pa tudi Velika Britanija.

20.11 Ruski polkovnik kritičen do vojne na državni televiziji

V pogovorni oddaji na ruski televiziji je bil upokojeni ruski polkovnik Mihael Hodarenok zelo kritičen do poteka vojne v Ukrajini, saj se je, kot je poudaril, Rusija znašla v "popolni geopolitični izolaciji", govorice o moralnem in psihološkem zlomu ukrajinskih sil pa je označil za lažne. Hodarenok je tudi eden od redkih, ki so od začetka ruske invazije na Ukrajino javno izrazili nestrinjanje s potezami ruskega predsednika.

"Naša največja težava je, da smo v popolni geopolitični izolaciji, ves svet je proti nam, čeprav tega nočemo priznati," je povedal. Ukrajina bo po njegovem mnenju kmalu mobilizirala več kot milijon vojakov, ki jih bo Zahod usposobil in opremil s sodobnim orožjem. Voditeljica Olga Skabejeva ga je med pogovorom opomnila, da je ukrajinska vojska sestavljena pretežno iz nabornikov, Hodarenok pa je vztrajal, da je način vpoklica vojakov nepomemben – pomembna je namreč pripravljenost na boj, Ukrajina pa se "namerava boriti do zadnjega moža". Po njegovem mnenju Rusiji v vojni že zdaj ne gre vse po načrtu, razmere pa se bodo samo še poslabšale.

Skabejeva je na koncu poudarila, da je bila vojna potrebna in da je "na kocki obstoj Rusije". "Ni se mogoče predati. Z nekom, ki želi, da izginemo, ni mogoče najti skupnega jezika. Iti moramo do konca," je povedala.

19.02 Putin evropsko energetsko politiko označil za gospodarski samomor

Po Putinovih besedah bo opuščanje ruskih energentov privedlo do tega, da bo Evropa postala regija z najvišjimi energetskimi stroški na svetu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Evropska unija v okviru sankcij proti Rusiji poskuša zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina in nafte.

"Očitno je, da bo z odhodom ruskih energetskih virov iz Evrope v druge regije sveta s tem odšla tudi možnost povečanja gospodarske aktivnosti," je dejal Putin.

Opuščanje ruskih energetskih virov bo po Putinovem prepričanju privedlo do tega, da bo Evropa postala regija z najvišjimi energetskimi stroški na svetu. Dodal je še, da je jasno, da so posamične države tako odvisne od ruske nafte, da ne bi trajno zdržale brez nje.

Zunanjim ministrom EU se medtem v ponedeljek ni uspelo dogovoriti o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi embargo na uvoz ruske nafte.

Evropska komisija bo predvidoma v sredo predstavila načrt za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih energentov. Po navedbah virov pri EU bi lahko ravno Madžarski, ki je doslej najglasneje nasprotovala embargu na rusko nafto, v ta namen zagotovili dodatna finančna sredstva.

17.28 Najmanj sedem avtobusov z ukrajinskimi vojaki zapustilo jeklarno Azovstal

Včeraj je Azovstal zapustilo več kot 260 vojakov, za katere se ni zdelo, da bi bili ranjeni. Kot je povedala ukrajinska vlada, se zdaj trudijo z območja Azovstala evakuirati preostale ljudi. Iz Azovstala je odšlo najmanj sedem avtobusov z ukrajinskimi vojaki, poroča Reuters.

Namestnica ukrajinskega ministra za obrambo Hanna Maliar je dejala, da Ukrajina ne bo podala podatkov, koliko vojakov je še ujetih v Azovstalu, saj lahko ukrajinske branitelje rešijo le tako, da zaupnih podatkov ne izdajo.

16.26 Ukrajina: Do zdaj ubitih 27.900 ruskih vojakov

Ukrajina je objavila najnovejše podatke o izgubi ruskih sil od začetka invazije na Ukrajino. Trdijo, da je bilo do zdaj ubitih 27.900 ruskih vojakov in uničenih 3.009 oklepnih vozil, a vsi ti podatki niso potrjeni z uradnimi viri.

 Uničili naj bi še 201 letalo in 167 helikopterjev.

16.24 Vsaj osem mrtvih v ruskem raketnem napadu v Černigovu

V ruskem raketnem napadu na vas Desna v regiji Černigov, severno od Kijeva, je danes umrlo najmanj osem ljudi, 12 pa je bilo ranjenih, je sporočil predstavnik regionalne službe za izredne razmere Oleksandr Ivčenko. Ruska vojska naj bi na vas Desna zjutraj izstrelila štiri rakete, poročajo tuje tiskovne agencije.

Guverner regije Vjačeslav Čaus je po poročanju BBC dejal, da je ruska vojska okoli 5. ure zjutraj po lokalnem času izstrelila štiri rakete, od katerih sta dve zadeli stavbe v vasi, v katerih je vojaško oporišče ukrajinskih sil. BBC dodaja, da navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi.

V zadnjem času redki napadi v severni regiji Černigov so se zgodili nekaj tednov po tem, ko je Rusija od tam umaknila svoje enote in svoja prizadevanja osredotočila na vzhodno regijo Donbas, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Čaus je ob tem danes dejal, da vojne kljub temu še ni konec. "Vojna še ni zapustila regije. Vojna ni zapustila naših mest," je dejal in prebivalce regije ob tem pozval, naj bodo previdni in upoštevajo sirene, ki opozarjajo na zračne napade.

16.22 Scholz in Zelenski o razmerah v Ukrajini in mirovnih pogajanjih

Nemški kancler Olaf Scholz se je danes po telefonu pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Izmenjala sta mnenja o trenutnih razmerah v vojni z Rusijo ter poudarila potrebo po diplomatski rešitvi spora. Svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak je medtem dejal, da so "pogajanja ustavljena zaradi nerazumevanja Moskve".

Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal, da sta se Scholz in Zelenski strinjala, "da je za končanje konflikta potrebna diplomatska rešitev s pogajanji med Ukrajino in Rusijo".

Rusija mora nemudoma končati svoje bojne operacije in umakniti svoje enote iz Ukrajine, sta se še strinjala voditelja, ki sta se dogovorila, da bosta ostala v tesnih stikih, je še dejal Hebestreit.

"Mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo so ustavljeni, ker Moskva ne kaže razumevanja razmer," pa je ob tem danes dejal Mihajlo Podoljak, svetovalec ukrajinskega predsednika in član ukrajinske pogajalske delegacije.

"Rusija ne kaže ključnega elementa: razumevanja dogajanja v svetu in svoje izjemno negativne vloge," je nadaljeval Podoljak. Dodal je, da Moskva "ne razume, da vojna ne poteka več po njenih pravilih, časovnici ali načrtih".

"Strateški cilj Rusov je vse ali nič," je dejal Podoljak. Ruske politične elite "se bojijo povedati resnico, to je, da se bo vojna morala končati pod povsem drugačnimi pogoji, kot so bili sprva napovedani".

Pogajalci obeh strani so se že večkrat sestali, vendar brez konkretnih rezultatov. Vodji delegacij, Vladimir Medinski za Rusijo in David Arahamija za Ukrajino, sta se po poročanju ruskih medijev nazadnje sestala 22. aprila.

Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov je sicer konec aprila Ukrajino obtožil, da se zgolj pretvarja, da se pogaja, in zagotovil, da želi Moskva nadaljevati pogajanja, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija trdi, da je cilj njene ofenzive zaščita prebivalcev vzhodne regije Donbas ter "demilitarizacija in denacifikacija" Ukrajine. Rusija je od začetka vojne prevzela popoln nadzor le nad enim večjim ukrajinskim mestom, in sicer nad mestom Herson na jugu države.

16.15 ICC v Ukrajino pošilja največjo preiskovalno skupino do zdaj

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je danes v Ukrajino poslalo 42-člansko ekipo, ki jo sestavljajo preiskovalci, forenziki in podporno osebje. V državi bodo preiskali domnevne vojne zločine po ruski invaziji, po besedah ICC pa gre za največjo tovrstno misijo v zgodovini njihovega delovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ekipo sestavljajo preiskovalci, forenzični strokovnjaki in podporno osebje, sodelovala pa bo z ukrajinskimi oblastmi, je povedal glavni tožilec haaškega ICC Karim Khan. "To je največja enkratna napotitev na teren, ki jo je moj urad izvedel od svoje ustanovitve," je dejal v izjavi.

Ekipa bo pospešila preiskave zločinov, ki so v pristojnosti ICC, in nudila podporo ukrajinskim nacionalnim organom, je še dodal Khan. Zahvalil se je tudi Nizozemski, kjer ima sodišče sedež, da je v pomoč misiji ICC poslala veliko število nizozemskih nacionalnih strokovnjakov.

Preiskovalci ICC bodo iskali sledi in zbirali pričevanja o vojaških napadih, je v svoji izjavi dejal Khan. Prav tako bodo sodelovali z ukrajinskimi organi, da bi okrepili možnosti za hrambo trdnih dokazov.

Tožilec ICC je preiskavo domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti napovedal le štiri dni po ruski invaziji 24. februarja. Khan je nato po obisku mesta Buča, kjer so 2. aprila odkrili najmanj 20 trupel, Ukrajino označil za prizorišče vojnih zločinov.

15.27 Predsednik ruskega parlamenta proti izmenjavi vseh evakuiranih iz Mariupola

Vodja ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je danes izrazil nasprotovanje izmenjavi vseh ukrajinskih ujetnikov iz Mariupola, saj naj bi bili po njegovih besedah med njimi tudi "nacistični zločinci". Po njegovih besedah pa bodo ranjenim ukrajinskim ujetnikom zagotovili zdravstveno oskrbo, piše nemška tiskovna agencija AFP.

"Nacistični zločinci niso predmet izmenjave ujetnikov. So vojni zločinci in storiti moramo vse, da jih privedemo pred sodišče," je Volodin dejal na plenarnem zasedanju. Nekateri ukrajinski borci iz Mariupola namreč pripadajo skrajno desnemu nacionalističnemu bataljonu Azov, ki ga Moskva obravnava kot neonacistično enoto.

Volodin je poudaril, da Rusija dela vse, da bi ranjenim ukrajinskim ujetnikom zagotovila zdravstveno oskrbo in z njimi ravnala humano, vendar mora stališče Rusije do "nacistov" ostati trdno.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov po navedbah britanskega BBC ni želel komentirati statusa evakuiranih vojakov in ni pojasnil, ali bodo ukrajinski vojaki obravnavani kot vojni zločinci ali kot vojni ujetniki.

"Predsednik Vladimir Putin je zagotovil, da bodo obravnavani v skladu z ustreznimi mednarodnimi zakoni," je dejal in zavrnil kakršnekoli dodatne podrobnosti o tem, kaj se bo zgodilo z evakuiranimi vojaki.

52 hudo ranjenih borcev, ki so jih v ponedeljek odpeljali iz jeklarne Azovstal, naj bi po besedah podpredsednice ukrajinske vlade Irine Vereščuk kmalu zamenjali za ruske vojne ujetnike. Moskva zamenjave ranjenih za ruske ujetnike še ni potrdila.

Po besedah svetovalca ukrajinskega predsednika Mihajla Podoljaka so branilci Mariupola z 82-dnevno borbo proti ruski vojski "spremenili potek vojne". V televizijskem komentarju, ki ga je povzela agencija Reuters, je dejal, da je obramba mesta prekinila rusko zavzemanje ozemelj na vzhodu in jugu države.

14.26 Brnabić: Grožnje z bombami so pritiski iz tujine, ker Srbija ni uvedla sankcij proti Rusiji

Srbska premierka Ana Brnabić je za srbsko televizijo Pink TV izjavila, da so grožnje z bombami v Srbiji posledica odločitve Srbije, da ne podpre sankcij Zahoda proti Rusiji. Premierka meni, da gre za pritiske iz tujine, to pa po njenem dokazuje grožnja z bombo v beograjskem tropskem akvariju, za katerega domačini komaj vedo, da obstaja.

"Smo edina država v Evropi, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji, pritiski iz dneva v dan pa so neverjetni. Ta obvestila o bombah so pritiski iz tujine zaradi tega, ker nismo uvedli sankcij proti Rusiji," je izjavila za srbsko televizijo Pink TV.

Dodala je, da so grožnje z bombami skrbno načrtovane in zagotovo prihajajo iz tujine. Na to po njenem kaže dejstvo, da je obvestilo o bombi prišlo tudi v beograjski tropski akvarij, za katerega večina državljanov sploh ne ve, da obstaja.

"Nekdo je gledal, kaj vse bi bile lahko turistične zanimivosti. Pri nas je tropski akvarij majhen in večina sploh ne ve zanj," je dejala in dodala, da če bi si to izmislil nekdo iz Srbije, ne bi nikoli poslal obvestila o bombi v tropski akvarij.

Poleg tropskega akvarija so obvestilo o bombi v ponedeljek prejeli na več kot sto šolah v Beogradu ter v zgradbi Beograđanka v Beogradu in na niškem letališču Konstantin Veliki. Grožnje so se po podrobnih preiskavah izkazale za lažne.

Ana Brnabić je za Pink TV dejala še, da Srbija edina spoštuje principe mednarodnega prava, pri čemer je osamljena v svetu in edina, za katero se ti principi ne menjajo, zaradi česar je v težkem in včasih tudi mučnem položaju.

Po njenih besedah je vrhunec hinavščine zahteva Kosova za članstvo v Svetu Evrope, ki jo je Kosovo podalo minuli petek. "Zahteva za članstvo Kosova v Svetu Evrope prihaja, potem ko so oblasti v Prištini ukinile vse človekove pravice Srbom na Kosovu in pravico, da 3. aprila glasujejo na volitvah, pred tem pa so prepovedali izvedbo referenduma," je izjavila.

14.11 Ruska vojska vse bolj uporablja neselektivno topniško obstreljevanje

Ruske oborožene sile se vse bolj zanašajo na neselektivno topniško obstreljevanje ukrajinskih položajev in "niso pripravljene tvegati bojnih letal zunaj lastne frontne črte", ugotavlja britansko obrambno ministrstvo v danes objavljenem poročilu.

Kot ugotavljajo v Londonu, se bo Rusija v prihodnjih tednih verjetno še naprej "močno zanašala na množične topniške napade", ko bo poskušala ponovno pridobiti zagon za napredovanje v Donbasu na vzhodu Ukrajine.

V poročilu je ministrstvo navedlo tudi, da je bilo med neuspešnim napadom na prestolnico Kijev in sever države uničenih ali poškodovanih približno 3.500 stavb v regiji Černigov. Približno 80 odstotkov vse škode so zabeležili na stanovanjskih objektih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

13.15 V Černigovu ubitih osem civilistov 

13.09 Evropski svet močno podpira prošnjo Švedske in Finske za vstop v Nato

Evropski svet močno podpira zahtevo Švedske in Finske za vstop v Nato, je dejal zunanji minister EU Josep Borrell.

"Ti dve državi bosta prejeli močno podporo od vseh držav članic, ker to povečuje našo enotnost in nas krepi," je Borrell dejal novinarjem pred zasedanjem Evropskega obrambnega sveta v Bruslju in dodal, da upa, da bo Nato lahko rešil turške ugovore.

"Prepričan sem, da bo Svet podprl članstvo Švedske in Finske v Natu. Vem, da je Turčija izrazila nekaj ugovorov. Upam, da jih bo Nato lahko premagal," je dodal.

Turčija, ki se je predstavljala kot posrednik med Rusijo in Ukrajino, je izrazila zadržke glede vstopa Švedske in Finske v Nato.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da ne bo odobril članstva Švedske in Finske v Natu.

13.05 Rusija: Zadeli smo pošiljke orožja

Ukrajinske letalske sile so sporočile, da je križarska raketa, ki so jo Rusi ponoči izstrelili z morja, zadela infrastrukturne cilje v bližini Lvova na zahodu države, Rusija pa je sporočila, da je uničila pošiljko ameriškega in evropskega orožja, poročajo agencije.

Letalske sile so tudi sporočile, da je ukrajinska zračna obramba sestrelila tri rakete. Po besedah ​​župana je prizadeta železniška infrastruktura.

Rusija napada prometna vozlišča in skladišča goriva v bližini Lvova, da bi otežila dobavo orožja.

Na ruskem obrambnem ministrstvu trdijo, da so njihove rakete zadele in uničile pošiljke orožja ZDA in Evrope v regiji Lvov na zahodu Ukrajine.

13.02 Rusi: Brez pogajanj z Ukrajino

Namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko je dejal, da med Rusijo in Ukrajino trenutno pogajanja ne potekajo.

"Ne, pogajanja se ne nadaljujejo. Ukrajina se je tako rekoč umaknila iz pogajalskega procesa," je ruskim novinarjem povedal zunanji minister.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za BBC povedal, da razume potrebo po dialogu z Rusijo in da z njihove strani niso bili požgani vsi "diplomatski mostovi".

9.39 Junaki Azovstala dva meseca niso videli sonca 

Pred bombardiranjem in napadi ruske vojske se je skrilo na tisoče ljudi. Brez hrane, vode in v nenormalnih človeških razmerah so se upirali do zadnjega dne.

Rusko obleganje Mariupola traja že 83 dni. Mesto je bilo uničeno, ljudi praktično ni bilo, zadnja trdnjava obrambe pa je bila jeklarna Azovstal. Po zadnjih informacijah naj bi to mesto kmalu zasedla Rusija. 

Civilisti, veterani, plačanci in prostovoljci v Azovstalu več kot dva meseca niso videli sonca – do sinoči, ko so avtobusi prepeljali prvih 260 ukrajinskih branilcev. Ranjene, lačne in utrujene so jih odpeljali v Novoazovsk, mesto pod ruskim nadzorom v regiji Doneck.

V Azovstalu naj bi bilo še 600 preostalih branilcev. Zelenski jih je razglasil za heroje, brez katerih bi bila obramba Ukrajine nepredstavljiva.

"Nihče ni pričakoval, da bomo zdržali tako dolgo," je dejal polkovnik Azov, saj je bila predaja še daleč. A jih je vseeno dohitela, ne po lastni volji.

Odhod borcev iz Azovstala. 

9.36 Ukrajina: Od začetka invazije je bilo ubitih 229 otrok

9.02 "Rusi so raketirali mesto Ohtirka"

Dmitrij Živitski, guverner Sumija na severovzhodu Ukrajine, je na Telegramu sporočil, da so Ohtirko čez noč zadele ruske rakete.

"Pet ruskih raket je padlo na civilne cilje in povzročilo veliko škodo," je zapisal in dodal, da so zagorela skladišča. Udarni val je poškodoval vhodna vrata dvonadstropne stavbe, v kateri so ostali ujeti ljudje.

Prizadetih je bilo veliko zasebnih hiš, okna cerkve so bila razbita, poškodovan je bil tudi vrtec. 

V današnjem napadu na mesto je bilo ranjenih najmanj pet ljudi," je zapisal.

Guardian piše, da njegove trditve niso bile neodvisno preverjene.

7.20 Rakete so padle 15 kilometrov od meje s Poljsko

Ukrajinska vojaška baza, približno 15 kilometrov od meje s Poljsko, je bila v torek zgodaj zjutraj tarča ruskega raketnega napada, je povedal Maksim Kozicki, vodja regionalne vojaške uprave Lvov.

7.05 Ukrajina: Borce iz Mariupola bomo zamenjali za ujete Ruse

Namestnica ukrajinske obrambne ministrice Hana Maljar je dejala, da bodo 264 ranjenih ukrajinskih borcev, rešenih iz jeklarne Azovstal v Mariupolu, zamenjali za ujete ruske vojake.

7.00 Iz jeklarne Azovstal evakuirali 250 ukrajinskih borcev

Iz jeklarne Azovstal v Mariupolu so evakuirali več kot 250 ukrajinskih borcev, ki so bili tam ujeti več kot dva meseca. 53 huje ranjenih vojakov so prepeljali v mesto Novoazovsk, ki ga nadzorujejo proruski uporniki, 211 pa v mesto Olenivka, ki je prav tako pod nadzorom proruskih upornikov.

Fotogalerija
1
 / 5

Po poročanju BBC je v ponedeljek zvečer Mariupol zapustilo več kot deset avtobusov, posnetke domnevne evakuacije ukrajinskih borcev pa so predvajale tudi ruske televizije.

Moskva je v ponedeljek zvečer sporočila, da je bil dosežen dogovor o evakuaciji ranjenih ukrajinskih vojakov iz jeklarne, pozneje je evakuacijo potrdila tudi ukrajinska stran.

Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je povedala, da bodo vojake zamenjali za ujete ruske vojake.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v večernem nagovoru na družbenih omrežjih povedal, da so pri evakuaciji poleg ukrajinske vojske in pogajalcev sodelovali tudi predstavniki ZN in Rdečega križa.

Je pa opozoril, da se lahko zgodi, da ukrajinski vojaki ne bodo takoj izpuščeni in da lahko pogajanja o tem trajajo nekaj časa.

5.57 Rusi se samopoškodujejo, da pobegnejo iz vojske 

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je v soboto objavilo posnetek klica, ki so ga prestregli med ruskim vojakom Nikito in njegovo materjo. Vojak je med klicem poskušal materi razložiti, zakaj je želel opustiti boj.

"Zakaj bi se Ukrajinci predali? Smo v njihovi državi. To se ne bo kmalu končalo. Kaj, za vraga, potrebujem? Star sem 20 let. Ukrajina me ne zanima," je po poročanju Daily Maila dejal vojak.

"Eden od poveljnikov se je ustrelil v nogo samo zato, da bi lahko šel od tod," je dodal.

Mama mu je dejala, da mora ostati, saj mora nekdo braniti Rusijo.

"Vse nas bodo pobili, to bo tretja svetovna vojna in Rusija bo izgubila!" mu je rekla.

Vojak je odgovoril, da je do zdaj ostalo manj kot 50 odstotkov njegove brigade.

"Naši ljudje kar izginjajo. O nekaterih ni sledu, nekateri so bili ujeti, nekateri se skrivajo, nekateri so že v Rusiji," je dejal.

V drugem pogovoru, ki ga je prestregla ukrajinska vojska, je žena ruskemu vojaku svetovala, naj pade s tanka, da ga pošljejo domov.

"Druge poti ni. Sicer boš tam do septembra. Ne bodo te zamenjali, ker nihče noče v Ukrajino. Ni se ti treba ustreliti v nogo, ker kdo ve, kako se bo končalo. Nekdo naj te udari in ti poškoduje ledvice. Res ne vem! Karkoli, samo da bi končal v bolnišnici in bi te poslali domov," je žena dejala vojaku.

5.55 Obrambni ministri EU o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini

Ministri se bodo v razpravi o ruski agresiji na Ukrajino osredotočili na razmere na terenu ter nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini. Pri tem se jim bosta pridružila tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, ki bo sodeloval na daljavo.

EU je konec februarja odobrila 500 milijonov evrov vreden sveženj vojaške pomoči Ukrajini, ki sta mu v naslednjih mesecih sledila še dva, s čimer se je vrednost evropske vojaške pomoči povečala na 1,5 milijarde evrov. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je pretekli teden napovedal še dodatnih 500 milijonov evrov za dobavo orožja in druge vojaške opreme ukrajinski vojski.

Med temami današnjega zasedanja bo še izvajanje strateškega kompasa Unije. Gre za vizijo obrambnega razvoja EU v prihodnjem desetletju, ki so jo voditelji držav članic potrdili na vrhu konec marca. Obrambni ministri se bodo danes osredotočili na prihodnje delovanje misij in operacij Unije v okviru njene skupne varnostne in obrambne politike.

Del zasedanja o aktualnem dogajanju po svetu pa bo namenjen predvsem razmeram v Maliju, potem ko je EU sredi aprila sklenila, da prekine urjenje vojakov v tej državi. Njena misija sicer ostaja v Sahelu.

Zveza Nato
Novice Kaj pomeni vstop Švedske in Finske v Nato
Novice Nenavadna metoda Ukrajincev preprečila napad na Kijev
Kačji otok
Novice Hudi spopadi na goli skali z izjemnim strateškim pomenom
putin merkel
Novice Ukrajina: To so zadnji trenutki pred potopom Moskve
vojaki invazija vojna Rusija Ukrajina