Nedelja, 24. 8. 2025, 7.31
7 ur, 8 minut
Vojna v Ukrajini
Ukrajinci imajo novo strategijo. In ta očitno deluje. #video
Dramatičen porast ukrajinskih napadov na ruske naftne rafinerije je cene bencina v Rusiji dvignil na rekordno visoko raven. Teh vladi ni uspelo umiriti niti s prepovedjo izvoza bencina, poroča CNN.
Ukrajina usmerja napade z droni na rafinerije, črpališča in vlake z gorivom, da bi škodovala ruskemu vojnemu stroju – pa tudi zato, da bi motila vsakdanje življenje v Rusiji. Ni naključje, da je napade na energetsko infrastrukturo okrepila poleti, ko je povpraševanje po bencinu zaradi potovalne sezone in kmetijskih del največje.
Po analizi CNN so ukrajinski brezpilotni letalniki samo ta mesec zadeli vsaj deset ključnih ruskih energetskih objektov. Zdi se, da se strategija obrestuje: prizadete rafinerije po podatkih ukrajinskih obveščevalnih služb letno proizvedejo več kot 44 milijonov ton naftnih proizvodov, kar je več kot deset odstotkov celotne ruske proizvodnje.
Veliko rafinerijo so zadeli dvakrat
Med tarčami je bila tudi ogromna rafinerija Lukoila v Volgogradu, največja v južni Rusiji. Ta je bila po geolokaciji CNN zadeta 14. avgusta, rusko ministrstvo za obrambo pa je priznalo škodo. Objekt so Ukrajinci ponovno napadli 19. avgusta.
Požar v rafineriji Saratov, ki so jo napadli Ukrajinci.
V začetku tega meseca so napadli veliko rafinerijo v Saratovu, prav tako na jugu Rusije. V Rostovski oblasti so v eni od rafinerij po napadu več kot dva dni divjali požari, je potrdil Robert Brovdi, poveljnik ukrajinske enote za napade z brezpilotnimi sistemi.
V več ruskih regijah in na priključenem Krimu primanjkuje bencina. Guverner Krima, ki ga je imenovala Rusija, Sergej Aksjonov je težave pripisal "logističnim težavam" ter dejal, da vlada "sprejema vse mogoče ukrepe za nabavo potrebnih količin goriva in stabilizacijo cen".
Od začetka leta so se cene zvišale za 50 odstotkov
Po drugi strani pa je aktivist proukrajinskega gibanja Yellow Ribbon na Telegramu sporočil, da najbolj priljubljene vrste bencina na Krimu ni več, in dodal: "Ker vem, da je to posledica napadov dronov na rusko gospodarstvo, ne morem biti žalosten."
Kljub vladnim subvencijam ruski potrošniki posledice vse bolj čutijo na bencinskih črpalkah. Veleprodajne cene bencina na borzi v Sankt Peterburgu so se samo avgusta zvišale za skoraj deset odstotkov, od začetka leta pa za kar 50 odstotkov. Večina te rasti se prenaša na potrošnike, pri čemer je bil še posebej močno prizadet ruski Daljni vzhod. Analitiki pričakujejo, da se razmere ne bodo izboljšale vsaj še en mesec, čeprav je ruska vlada konec julija uvedla prepoved izvoza bencina.
Na borzi v Sankt Peterburgu je v ponedeljek najbolj priljubljena vrsta goriva v Rusiji AI-92 stala približno 71.500 rubljev na tono (približno 760 evrov), AI-95 pa približno 80.430 rubljev (850 evrov). V samo enem dnevu so se cene zvišale za od enega do dveh odstotkov. Od začetka leta se je AI-92 podražil za 38 odstotkov, AI-95 pa za kar 49 odstotkov.
"Žal je naša napoved za zdaj neugodna – najverjetneje bomo morali na padec cen počakati vsaj še en mesec," je za ruski časopis Kommersant povedal Sergej Frolov, višji partner pri NEFT Research. Kommersant je dvig cen pripisal "nesrečam v rafinerijah nafte".
Zdi se, da so ti napadi manj prizadeli vojaški sektor, saj je odvisen predvsem od dizelskega goriva, katerega oskrba je trenutno manj ogrožena.
Pritisk na že tako visoko inflacijo
Ukrajinska vojska in obveščevalne službe so razvile strategijo napadov globoko na ruskem ozemlju z uporabo dronov, raket in sabotaž, medtem ko se na terenu bije povsem drugačna bitka. Vojska je ta mesec sporočila, da so napadi na dolge razdalje letos povzročili 63 milijard evrov škode, pri čemer je bilo skoraj 40 odstotkov napadov izvedenih vsaj 500 kilometrov znotraj ruskega ozemlja.
Čeprav teh trditev ni mogoče neodvisno preveriti, obstajajo številni vizualni dokazi o škodi, ki je bila v zadnjih mesecih povzročena rafinerijama, skladiščnim objektom in črpališčem. Popravila takšne infrastrukture so dodatno otežena zaradi evropskih in ameriških sankcij.
Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je v poročilu, objavljenem v četrtek, trdila, da morajo ruska podjetja kupovati nafto iz Belorusije, da bi nadomestila domače pomanjkanje. Beloruska državna rafinerija Belneftehim je potrdila, da se je "zanimanje za beloruske naftne derivate na ruskem trgu v preteklem tednu močno povečalo".
Zaradi napada na naftovod Družba je Ukrajina zakuhala pravo diplomatsko vojno.
Ukrajina poskuša tudi ovirati izvoz ruske nafte. Prejšnji teden so droni zadeli naftovod Družba, ki z rusko nafto oskrbuje Madžarsko in Slovaško – dve članici EU, katerih vladi vzdržujeta dobre odnose z Moskvo. Obe državi sta EU poslali pritožbo, v kateri sta navedli, da "Ukrajina s temi napadi ne škoduje predvsem Rusiji, temveč Madžarski in Slovaški".
Vpletel se je tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je v pismu madžarskemu premierju Viktorju Orbanu zapisal, da je "zelo jezen" zaradi motenj v oskrbi. Za Ukrajino, ki je na bojišču pod velikim pritiskom, so napadi na ključno rusko energetsko industrijo način, kako se spopasti z rusko propagando o njeni neizogibni zmagi.
Nova raketa Flamingo bo spremenila igro
Doseg nove ukrajinske rakete Flamingo naj bi znašal kar 3.000 kilometrov.
Kijev si aktivno prizadeva za širitev svojega arzenala orožja dolgega dosega. Prejšnji teden so predstavili doma izdelano križarsko raketo Flamingo, proizvajalec pa je razkril načrte o proizvodnji 200 raket na mesec.
Strokovnjak za rakete Fabian Hoffman ocenjuje, da bi bil smrtonosni radij Flaminga za nezaščitene cilje, kot so destilacijske kolone v ruskih rafinerijah, večji od 38 metrov, kar bi povzročilo ogromno škodo.
"Vsaka raketa, ki uspešno zadene cilj, bo s svojo 1.150-kilogramsko bojno glavo povzročila veliko več škode kot obstoječe ukrajinsko orožje," je za CNN dejal Mick Ryan, avtor bloga Futura Doctrina. "To bo imelo pomemben vpliv na sposobnost Ukrajine, da škoduje Rusiji," je dodal in opozoril, da je skoraj nemogoče braniti vsako posamezno rafinerijo nafte.
Analitiki ne pričakujejo, da bo na tisoče ruskih bencinskih črpalk ostalo brez goriva, vendar menijo, da bodo motnje v oskrbi vplivale na že tako visoko inflacijo. To bo Kremelj verjetno prisililo v podaljšanje prepovedi izvoza bencina še dolgo v jesen, da bi poskušali omejiti cene in zagotoviti stabilno oskrbo domačega trga.