Četrtek, 5. 12. 2024, 19.12
1 mesec
Izredni telefonski klic: iz Moskve poklicali v ZDA, da bi se izognili najhujšemu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,59
Pogovor med generalštaboma ruske in ameriške vojske je potekal na zahtevo ruske strani.
Načelnika ruske in ameriške vojske sta med zaostrovanjem razmer v Ukrajini imela prejšnji teden redek telefonski pogovor, so danes sporočili iz Moskve in Washingtona. Načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov in načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA Charles Brown sta govorila o vrsti varnostnih vprašanj, tudi Ukrajini. Telefonski klic je sicer potekal na zahtevo ruske strani, ki je ameriški generalštab želela obvestiti o ruskih vojaških vajah v vzhodnem Sredozemlju. Namen klica naj bi bil preprečiti morebitne incidente, saj so bila v bližini vaj tudi vojaška plovila zveze Nato.
19.05 Načelnika generalštabov vojske Rusije in ZDA opravila redek pogovor
18.15 Fajon na Malti poudarila pomen Ovse in Ukrajini zagotovila nadaljnjo podporo
16.20 Zelenski kritiziral ZN in Rdeči križ zaradi premalo pomoči
16.15 Rusija zaprla poljski konzulat v Sankt Peterburgu, Varšava grozi z zaprtjem ruskih konzulatov
13.09 Začetek ministrskega zasedanja Ovseja v znamenju očitkov Rusije in Ukrajine
10.58 Ukrajina uvedla sankcije proti voditeljem Gruzije
19.05 Načelnika generalštabov vojske Rusije in ZDA opravila redek pogovor
Tako iz Moskve kot iz Washingtona so danes sporočili, da sta se omenjena visoka vojaška predstavnika po telefonu pogovarjala 27. novembra in da je pogovor potekal na zahtevo ruske strani. To je bil tudi njun prvi pogovor, odkar je general Brown oktobra lani prevzel položaj.
Tiskovni predstavnik Browna je povedal, da sta v pogovoru razpravljala o številnih globalnih in regionalnih varnostnih vprašanjih, tudi o konfliktu v Ukrajini.
Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo samo, da je Gerasimov ameriškega kolega poklical, da bi ga obvestil o ruskih vojaških vajah v vzhodnem Sredozemlju. Namen je bil preprečiti morebitne incidente ob prisotnosti ameriških ladij in ladij zveze Nato v bližini ruskih vaj, je v izjavi zapisalo ministrstvo na družbenem omrežju Telegram.
Moskva je sicer šele v torek objavila, da je z okoli tisoč vojaki in izstreljevanjem raket, tudi balističnih, izvedla te vaje pomorskih in raketnih sil. Kdaj so potekale, ni pojasnila.
Telefonski pogovor je potekal manj kot dva meseca pred vrnitvijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo, ki je po zmagi na volitvah zatrdil, da bo vojno v Ukrajini rešil v 24 urah, ne da bi pojasnil, kako.
Časnik New York Times je ob sklicevanju na tiskovnega predstavnika ameriške vojske poročal, da sta se generala pogovarjala tudi o novi ruski balistični raketi nove generacije, poimenovani orešnik. Po poročanju ameriške televizijske mreže CNN pa je Brown izrazil zaskrbljenost ZDA zaradi napotitve severnokorejskih vojakov v Ukrajino, ki naj bi na bojišču podpirali rusko vojsko.
Pogovor generalov je bil eden redkih med državama. Jedrski velesili sta namreč med rusko vojaško ofenzivo v Ukrajini skoraj povsem prekinili neposredne stike na visoki ravni, Kremelj pa ima ZDA za neposredno udeleženko v konfliktu. Obrambna ministra držav Andrej Belousov in Lloyd Austin sta se tako po telefonu nazadnje pogovarjala julija, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
18.15 Fajon na Malti poudarila pomen Ovse in Ukrajini zagotovila nadaljnjo podporo
Zunanja ministrica Tanja Fajon se je danes na Malti udeležila zasedanja zunanjih ministrov držav Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), na katerem je poudarila pomen tega foruma in zagotavljanja njegove funkcionalnosti. Ob tem je vnovič obsodila rusko agresijo v Ukrajini in Kijevu zagotovila nadaljnjo podporo.
"Ovse je že skoraj pol stoletja osrednji akter razprav in pogajanj o varnostnih vprašanjih v Evropi. Je edinstveno orodje za reševanje nenehnih in dolgotrajnih konfliktov, ne le v Ukrajini, temveč tudi v Pridnestrju in na južnem Kavkazu," je na zasedanju dejala ministrica in poudarila pomen zagotavljanja funkcionalnosti Ovse, ki že tretje leto deluje brez sprejetega proračuna.
V luči tega je izpostavila, da forum potrebuje stabilno financiranje, močno vodstvo in politično podporo vseh sodelujočih držav, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Osrednja tema zasedanja je bila vojna v Ukrajini. Fajon je vnovič obsodila rusko agresijo kot nezakonito in neupravičeno. "Napadi na civiliste in civilne objekte so očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava in sodijo med vojne zločine. Ta grozodejstva in ta vojna se morajo končati. Do takrat bomo Ukrajino podpirali na vsakem koraku," je zagotovila.
Po njeni oceni bo ponovna vzpostavitev zaupanja po vojni dolg in zapleten proces, ki bo zahteval politično voljo vseh držav Ovse.
Ob robu zasedanja se je ministrica ločeno sestala z armenskim in azerbajdžanskim kolegom, Araratom Mirzojanom in Jejhunom Bajramovim, ki sta jo seznanila s stanjem pogajanj glede mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom.
Začetek dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Ovse je bilo sicer danes v znamenju očitkov Rusije in Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je poudaril, da je Rusija največja grožnja varnosti v Evropi, vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov pa je Zahodu očital, da je sprožil novo hladno vojno. Ob nastopu Lavrova, ki je prvič v kateri od članic EU od začetka vojne v Ukrajini, je več delegacij evropskih držav zapustilo dvorano.
16.20 Zelenski kritiziral ZN in Rdeči križ zaradi premalo pomoči
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes na konferenci o človekovih pravicah v Kijevu kritiziral pomanjkanje pomoči Združenih narodov in Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) pri vračanju ukrajinskih ujetnikov iz Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ali nam organizacije, kot so Združeni narodi ali ICRC, trenutno veliko pomagajo pri zaščiti in zagotavljanju vrnitve ukrajinskih ujetnikov iz Rusije? Pravzaprav ne," je v govoru, ki ga je objavilo ukrajinsko predsedstvo, dejal Zelenski. Ocenil je, da vsi vidijo, kako šibek je odziv sveta na rusko ravnanje z ukrajinskimi ujetniki.
Rusija kot ujetnike zadržuje na tisoče vojakov in neznano število civilistov, Kijev pa zahteva vrnitev tudi skoraj 20 tisoč mladoletnikov, ki jih je po njegovih navedbah Moskva od začetka invazije leta 2022 prisilno prepeljala z območij na vzhodu Ukrajine, ki jih nadzoruje.
Moskva in Kijev si sicer redno izmenjujeta ujetnike, zlasti ob posredovanju Združenih arabskih emiratov, vendar so številni ukrajinski vojaki poročali o slabem ravnanju z njimi v priporu.
Po navedbah Zelenskega je Moskva v okviru teh izmenjav izpustila 3.767 ukrajinskih ujetnikov, tako civilistov kot vojakov. Po navedbah Kijeva je Rusija vrnila tudi več sto otrok.
Kijev je v sredo Moskvo obtožil, da so do smrti mučili župana južnega ukrajinskega mesta Dniprorudna, ki je bil v ruskem ujetništvu od marca 2022.
Zelenski je danes dejal, da je v ruskem ujetništvu še najmanj šest ukrajinskih županov in lokalnih uradnikov.
16.15 Rusija zaprla poljski konzulat v Sankt Peterburgu, Varšava grozi z zaprtjem ruskih konzulatov
Rusija je danes odredila zaprtje poljskega konzulata v Sankt Peterburgu, ker je Poljska oktobra zaprla ruski konzulat v poljskem Poznanu, je sporočilo zunanje ministrstvo v Moskvi. Poljska je v odzivu napovedala zaprtje preostalih ruskih konzulatov na Poljskem, če se bo nadaljeval terorizem, ki ga Varšava očita Moskvi.
Skladno z načelom vzajemnosti so bili trije člani diplomatskega osebja generalnega konzulata Poljske v Sankt Peterburgu razglašeni za nezaželene osebe, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Kot so dodali, je treba konzulat zapreti, njegovo osebje pa mora zapustiti Rusijo do 10. januarja prihodnje leto, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
S tem je Moskva odgovorila na potezo Poljske, ki je konec oktobra odredila zaprtje ruskega konzulata v Poznanu na zahodu države zaradi domnevnih poskusov sabotaže na Poljskem in v zavezniških državah.
Poljska je danes v odzivu na zaprtje konzulata v Sankt Peterburgu zagrozila, da bo zaprla vse ruske konzulate na svojih tleh, če se bo nadaljeval terorizem, za katerega krivi Moskvo. "Če se bodo diverzantska in teroristična dejanja nadaljevala, bomo zaprli preostale ruske konzulate na Poljskem," je novinarjem dejal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski.
13.09 Začetek ministrskega zasedanja Ovseja v znamenju očitkov Rusije in Ukrajine
Zasedanje zunanjih ministrov držav Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na Malti se je danes začelo ob očitkih Rusije in Ukrajine. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je poudaril, da je Rusija največja grožnja varnosti v Evropi, vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov pa je Zahodu očital, da je sprožil novo hladno vojno.
"Rusija ni partnerica, ampak največja grožnja naši skupni varnosti. Sodelovanje Rusije v Ovseju je grožnja sodelovanju v Evropi," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal ukrajinski minister Sibiha. Lavrova pa je označil za vojnega zločinca.
Lavrov je po drugi strani obtožil Zahod, da je sprožil novo hladno vojno, in opozoril, da obstaja nevarnost, da se sprevrže v konflikt med Vzhodom in Zahodom. Washingtonu pa je očital, da želi z vojaškimi vajami na azijsko-pacifiškem območju destabilizirati celotno evrazijsko celino.
Ob njegovem nastopu je več delegacij evropskih držav, med njimi iz Poljske in baltskih držav, zapustilo dvorano, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Po nagovoru je Lavrov šel iz dvorane.
Do te njegove poteze je bil kritičen ameriški državni sekretar Antony Blinken, češ da kolegom ni izkazal vljudnosti in jih ni poslušal. Lavrovu je še očital, da širi "cunami dezinformacij", Moskvi pa pripisal odgovornost za zaostrovanje razmer v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Do udeležbe Lavrova na srečanju je bil med drugim kritičen poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. "Gospod Lavrov je prišel sem, da bi lagal o ruski invaziji in o tem, kaj Rusija počne v Ukrajini," je dejal in poudaril, da ne bo sedel z njim za isto mizo.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je ob prihodu na srečanje Rusijo obtožila cinične igre ter poudarila, da organizacija ne bo dovolila ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da mir v Evropi razbije v prah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Obisk Lavrova na Malti je njegova prva pot v eno od članic EU od začetka ruske agresije v Ukrajini februarja 2022. Z Lavrovom bi morala na Malto priti tudi njegova tiskovna predstavnica Maria Zaharova, ki pa je sporočila, da ni dobila vizuma.
Lavrov je bil nazadnje v EU decembra 2021, prav tako na srečanju zunanjih ministrov Ovseja na Švedskem. Pred dvema letoma, ko je srečanje ministrov članic Ovse gostila Poljska, je Varšava ruskemu zunanjemu ministru prepovedala vstop v državo. Ukrajina je nato lani, tako kot Poljska in baltske države, zaradi udeležbe Lavrova bojkotirala srečanje zunanjih ministrov Ovseja v Skopju.
Zasedanja na Malti se udeležuje tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
10.58 Ukrajina uvedla sankcije proti voditeljem Gruzije
Ukrajina je danes uvedla sankcije proti 19 gruzijskim uradnikom, tudi proti premierju Irakliju Kobahidzeju in nekdanjemu premierju Bidzini Ivanišviliju zaradi množičnih protestov v državi. Ti so v sredo zvečer že sedmi dan zapored potekali proti odločitvi vlade, da bo zamaknila začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo na leto 2028.
"To so sankcije proti tistemu delu gruzijske vlade, ki Gruzijo izroča Putinu," je pojasnil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Posameznike, proti katerim je uvedel sankcije, je obtožil, da so "prodali interese Gruzije in njenega ljudstva", evropske partnerje in ZDA pa je pozval k ukrepanju, piše na spletni strani urada ukrajinskega predsednika.
Zaradi zatiranja protestov so sankcije proti gruzijskim voditeljem že v ponedeljek uvedle tudi Estonija, Latvija in Litva. "Nasprotniki demokracije in kršitelji človekovih pravic niso dobrodošli v naših državah," so na omrežju X zapisali zunanji ministri omenjenih držav.
Litva in Estonija sta ob tem tudi objavili seznam enajstih visokih predstavnikov Gruzije, ki so jim prepovedali vstop v državo. Na seznamu sta med drugim notranji minister Vakhtang Gomelauri in Ivanishvili, ki sicer položaja v vladi uradno nima, velja pa za najvplivnejšo osebo v državi.
Predsednik Litve Gitanas Nauseda se je v sredo zavzel za sankcije na ravni EU proti gruzijskemu vodstvu, katerega retoriko je označil za protizahodno in prorusko. O tem je spregovoril tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, s katero sta se strinjala, da ni gotovo, da bi vseh 27 članic Unije podprlo sankcije.
V Tbilisiju so se medtem v sredo nadaljevali protesti proti vladnemu zamiku pristopnih pogajanj z EU. Kot prejšnje večere je bila tudi tokrat okrepljena prisotnost policije na ulicah prestolnice, ki je v sredo aretirala več opozicijskih politikov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Razmere v državi so napete od oktobrskih parlamentarnih volitev, na katerih je zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje. Opozicija in predsednica namreč trdita, da je bilo glasovanje prirejeno, na nepravilnosti pa so opozorili tudi mednarodni opazovalci. Napetosti so okrepili protesti, potem ko je Kobahidze naznanil, da nadaljevanje procesa pridruževanja EU zamika na leto 2028.
